�AJBELJ
Salvia officinalis

Nekatera druga imena:
�istec, �avbej, prava kadulja, �lahtni �ajbel, vrtni �avbelj, kadulja


Opis
�ajbelj je tipi�ni predstavnik Sredozemlja, od koder so ga zanesli po vsem svetu. Gre za trajni grmi�ek, ki zraste od 60-70 cm visoko. Ima mo�ne korenine iz katerih poganjajo stebla, ki so v spodnjem delu olesenela. Hrapavi listi so pecljati, podolgovati ali jaj�asto zaobljeni, na spodnji strani pa mo�no izstopa mre�a listnih �il. Cvetovi so vijoli�asto modri, podobni �relu. Zbrani so na koncu stebel in tvorijo klasasta socvetja. �ajblju so v�e� son�na rasti��a in dobro odcedna tla bogata s kalcijem. Razmno�ujemo ga s semenom, potaknjenci ali delitvijo korenin.


Zanimivosti
Latinsko ime Salvia izhaja iz besede salvus, ki pomeni »zdrav«. Vse to dokazuje, kako zelo je bil cenjen pri Rimljanih, ki so imeli celo posveďż˝en obred nabiranja te zeli. Pred nabiranjem so se morali obleďż˝i v bele tunike, ter ďż˝rtvovati bogovom kruh in vino. Prav tako je bilo predpisano, da se sezujejo in da pri delu ne uporabljajo kovinskega orodja.


V strokovnih krogih srednjega veka so potekale �tevilne razprave o tem ali je �ajbelj rastlina, ki lahko povrne �loveku nesmrtnost. Prepri�ani so bili, da podalj�uje �ivljenje in omogo�a �loveku, ki ga goji na svojem vrtu, ve�no mladost. Zaradi vsega tega je veljal za eno najbolj cenjenih rastlin, kar potrjujejo vrtoglavi zneski, ki jih je bilo potrebno od�teti pri nakupu.


Uporabni deli
Nabiramo liste, ki nam koristijo tako sve�i, kot posu�eni ali kot surovina za izdelavo vrhunskega eteri�nega olja.


Na�ini uporabe

Kulinarika
Listi, posu�eni ali sve�i, so dobra za�imba zlasti za mesne in ribje jedi. Dodajamo ga lahko tudi juham iz stro�nic, krompirja, enolon�nicam, raznim omakam in prelivom. Dober sloves je pridobil tudi v kisu, sirnih namazih in maslu. Skratka vsestranska za�imba, ki jo odlikuje mo�an okus.

Uporabni so tudi cvetovi, ki jih potresemo po raznih solatah.

V gospodinjstvu
Suhe liste ali blazinice odi�avljene z eteri�nim oljem dajemo v omare, saj vonj preganja molje in drug mr�es.

Suhe liste pa lahko tudi �gemo na �erjavici, da nevtraliziramo razne neprijetne vonjave ali jih prekuhamo in uporabimo za razku�evanje prostorov.

Na vrtu
Preganja �tevilne �kodljivce, kot so kapusov belin, listne u�i, pol�e, zato se svetuje, da se nasadi na obronek zelenjavnega vrta.

Kozmetika
S poparkom dobimo �istilni losijon za ko�o, uporabimo ga pa lahko tudi za spiranje in potemnitev sivih las.

Z listi lahko drgnemo zobe, da povrnemo belino ali jih uporabimo kot sestavino za izdelavo ustne vodice.

V zdravilstvu
Pripravki iz �ajblja, ki jih grgramo, so najbolj idealno sredstvo proti vsem vrstam vnetja �rela. Uporabimo ga lahko tudi za spiranje ust pri te�avah povezanih z razjedami v ustih ali vnetju dlesni.

Zunanje ga uporabljamo tudi kot antiseptik, zaustavlja kri in zdravi rane.

Notranje se koristi predvsem pri vnetjih prebavil, dihal in izlo�al. Laj�a kr�e prebavil in deluje nanje vzpodbudno. Pri dihalih deluje kot balzam in pomirja astmati�ne napade. Zmanj�uje potenje in zni�uje koli�ino sladkorja v krvi. Pomaga spro�iti zaostalo menstruacijo in je koristen pri zdravljenju te�av v menopavzi. Cenjen je tudi kot krep�ilo za �ivce, saj hkrati pomirja in vzpodbuja �iv�evje.

Opozorila!!!
Dolgotrajno u�ivanje �ajblja se odsvetuje. Zdravljenje naj ne traja ve� kot 3 tedne, vendar, v kolikor se v nekaj dneh stanje ne pri�ne izbolj�evati, se posvetujte z zdravnikom. Odsvetuje se tudi u�ivanje v �asu nose�nosti in dojenja. �ajblja naj ne u�ivajo ljudje z epilepsijo.



Prakti�ni koti�ek

Poparek za notranjo uporabo
2,5 g zeli��a poparimo z 2,5 dl vode. Pustimo stati 10 minut nakar precedimo. Popijemo do tri skodelice na dan pol ure pred obrokom.

Poparek za zunanjo uporabo
20 g zeli��a poparimo s pol litra vode. Pustimo stati 10 minut nakar precedimo. S poparkom umivamo in izpiramo obolelo mesto ali uporabimo za grgranje.

Liker z �ajbljem
V kozarec za vlaganje damo plast �ajblja, posujemo s plastjo sladkorja itd. Zapremo in postavimo na sonce. Po pribli�no treh tednih precedimo dobljen sirup in dodamo po okusu doma�e �ganje, najbolje sadjevec. Ustekleni�imo in dobro zape�atimo. Postre�emo kot aperitiv.