Zeli��ni koti�ek
  Zeli��a
  Nasveti
  ï¿½lanki

 

DOBRA MISEL - Origanum vulgare


OPIS
Je trajnica s pokon�nimi, rahlo razvejenimi stebli, visokimi 35 do 75 cm, ki so na prerezu �tiriroba in nekoliko dlakava. Na steblih so pecljati listi, ki so ovalni ali jaj�asti z rahlo narezanim robom. V zalistjih izra��ajo stranski poganjki, ki so olistani in vrhnji nosijo socvetja. Cvetovi so drobni, nesimetri�ni in zna�ilni za ustnatice. Imajo zna�ilno �krlatno do rde�e vijoli�no barvo z razli�nimi prehodi. Skupinico cvetov na vsakem poganjku podpirata dva ovr�na lista. Cveti od julija do septembra.

Redkeje jo najdemo na vrtu, v naravi ni zahtevna, vendar ji ustrezajo son�na ali polsen�na rasti��a s primerno prstjo in vlago. Razmno�imo jo lahko z neposredno setvijo spomladi ali pripravo sadik. Jeseni ali zgodaj spomladi lahko razdelimo tudi korenike.


ZANIMIVOSTI
Po ljudskem verovanju je �op dobre misli v hi�i odganjal zle duhove, �arovnice in uroke od njenih prebivalcev. Po starem izro�ilu so vejico dobre misli pripela dekleta fantom, ki so odhajali na vojsko.

Dobra misel je �islana medonosna rastlina. Ponekod jo �ebelarji uporabljajo kot odvra�alo za vo��enega molja in mravelj v �ebelnjakih.


UPORABNI DELI
Uporabljamo cveto�e zeli��e, ki ga nabiramo od julija do septembra. Odre�emo ga 15 cm nad tlemi in posu�imo. Listi�e in cvetove kasneje osmukamo z debelej�ih stebelc. Kakovost in sestava u�inkovin sta zelo odvisni od rasti��a.


NA�IN UPORABE

  • spada med zdravilne rastline z izrazito blagim u�inkom,

  • uravnava delovanje �elodca, jeter in izlo�anje �ol�a,

  • bla�i kr�e �elodca in ustavlja driske,

  • u�inkuje protivnetno in rahlo razku�uje,

  • krepi delovanje notranjih organov in �iv�evja ter pomirja,

  • pospe�i potenje,

  • priporo�ajo jo za umirjanje mo�nega, kr�evitega ka�lja,

  • pogosto je sestavina tako imenovanih jesenskih �ajev in �ajev proti prehladu,

  • poparek je primeren za grgranje in spiranje vnete sluznice ust ter grla

  • v KULINARIKI jo uporabljamo podobno kot majaron in origano. V primerjavi z origanom je milej�a, z majaronom pa nima njegove zna�ilne sladkaste note. Lahko jo uporabimo pri za�injanju pe�enega mesa in stro�nic; ponekod jo dajejo tudi v paradi�nikove in jaj�ne jedi. Eteri�no olje uporabljamo za aromatiziranje desertnih vin in likerjev, v�asih pa so jo uporabljali tudi za aromatiziranje piva.


PRAKTI�NI KOTI�EK

JESENSKI �AJ
Zme�amo enake dele dobre misli, melise, �entjan�evke in polovico poprove mete. �aj pripravimo po receptu za poparek in ga pustimo stati pribli�no 7 minut. Je pomirjujo� in krepilen, kot nala�� za dolge jesenske ve�ere. Lahko ga osladimo z medom ali ga pijemo nesladkanega.

 

 
 
 

Dvorec Trebnik, Tehnolo�ko inovacijski zavod Dravinjske doline Grajska 4, 3210 Slovenske Konjice, tel.: 03/ 758 04 80, fax: 03/ 758 04 92