| |
|
DOBRA MISEL - Origanum
vulgare
OPIS
Je trajnica s pokon�nimi, rahlo razvejenimi stebli, visokimi 35 do 75 cm,
ki so na prerezu �tiriroba in nekoliko dlakava. Na steblih so pecljati
listi, ki so ovalni ali jaj�asti z rahlo narezanim robom. V zalistjih
izra��ajo stranski poganjki, ki so olistani in vrhnji nosijo socvetja.
Cvetovi so drobni, nesimetri�ni in zna�ilni za ustnatice. Imajo zna�ilno
�krlatno do rde�e vijoli�no barvo z razli�nimi prehodi. Skupinico cvetov
na vsakem poganjku podpirata dva ovr�na lista. Cveti od julija do
septembra.
Redkeje jo najdemo na vrtu, v naravi ni zahtevna, vendar ji ustrezajo
son�na ali polsen�na rasti��a s primerno prstjo in vlago. Razmno�imo jo
lahko z neposredno setvijo spomladi ali pripravo sadik. Jeseni ali zgodaj
spomladi lahko razdelimo tudi korenike.
ZANIMIVOSTI
Po ljudskem verovanju je �op dobre misli v hi�i odganjal zle duhove,
�arovnice in uroke od njenih prebivalcev. Po starem izro�ilu so vejico
dobre misli pripela dekleta fantom, ki so odhajali na vojsko.
Dobra misel je �islana medonosna rastlina. Ponekod jo �ebelarji
uporabljajo kot odvra�alo za vo��enega molja in mravelj v �ebelnjakih.
UPORABNI DELI
Uporabljamo cveto�e zeli��e, ki ga nabiramo od julija do septembra.
Odre�emo ga 15 cm nad tlemi in posu�imo. Listi�e in cvetove kasneje
osmukamo z debelej�ih stebelc. Kakovost in sestava u�inkovin sta zelo
odvisni od rasti��a.
NA�IN UPORABE
-
spada med zdravilne rastline z izrazito blagim u�inkom,
-
uravnava delovanje �elodca, jeter in izlo�anje �ol�a,
-
bla�i kr�e �elodca in ustavlja driske,
-
u�inkuje protivnetno in rahlo razku�uje,
-
krepi delovanje notranjih organov in �iv�evja ter pomirja,
-
pospe�i potenje,
-
priporo�ajo jo za umirjanje mo�nega, kr�evitega ka�lja,
-
pogosto je sestavina tako imenovanih jesenskih �ajev in �ajev proti
prehladu,
-
poparek je primeren za grgranje in spiranje vnete sluznice
ust ter grla
-
v KULINARIKI jo uporabljamo podobno kot majaron in origano. V primerjavi
z origanom je milej�a, z majaronom pa nima njegove zna�ilne sladkaste
note. Lahko jo uporabimo pri za�injanju pe�enega mesa in stro�nic; ponekod
jo dajejo tudi v paradi�nikove in jaj�ne jedi. Eteri�no olje uporabljamo
za aromatiziranje desertnih vin in likerjev, v�asih pa so jo uporabljali
tudi za aromatiziranje piva.
PRAKTI�NI KOTI�EK
JESENSKI �AJ Zme�amo enake dele dobre misli, melise, �entjan�evke in polovico poprove
mete. �aj pripravimo po receptu za poparek in ga pustimo stati pribli�no 7
minut. Je pomirjujo� in krepilen, kot nala�� za dolge jesenske ve�ere.
Lahko ga osladimo z medom ali ga pijemo nesladkanega.
|
|
|