| |
|
OGNJI�
Calendula officinalis
OPIS
Je enoletnica z zelenimi, rahlo dlakavimi stebli s stranskimi vejicami.
Zraste do 60 cm visoko. Listi so sede�i, podolgovati z valovitim robom,
lepljivi in rahlo dlakavi. Cveti od junija do oktobra in ima zna�ilna
socvetja, sestavljena iz cevastih in jezi�astih cvetov izrazito rumene do
oran�ne barve. Imajo zna�ilen oster vonj in so lepljivi.
Ognji� ni posebno zahtevna rastlina. Najbolj mu odgovarja son�na lega,
fina ilovnata tla, ki prepu��ajo vlago, saj ne mara stalno mokrih tal.
Razmno�ujemo ga s sejanjem spomladi ( april, maj ). Seme posejemo 2 - 3 cm
globoko, v razdalji 25 - 45 cm narazen. Za okrasno ali posami�no zasaditev
svetujemo vzgojo sadik v topli gredi ali rastlinjaku. Seme v tem primeru
posejemo marca, sadike pa presadimo maja.
ZANIMIVOSTI
LATINSKO IME ognji�a izhaja iz neko� zelo raz�irjenega prepri�anja, da
zasveti vsak PRVI DAN V MESECU. Rimljani so namre� prvi dan v mesecu
imenovali KALENDE ( Calendae - calendula ).
Ognji� �tejejo za NAPOVEDOVALCA VREMENA. �e so njegovi cvetovi po 8. uri
zjutraj �e zaprti, bo ta dan de�evalo.
Eden od SREDNJEVE�KIH �AROVNI�KIH NASVETOV priporo�a uporabo ognji�a na
naslednji na�in - vence ognji�a raztresemo pod posteljo, da nas varujejo
med spanjem in uresni�ujejo sanje. Omogo�ajo tudi prero�ke sanje, ki so �e
posebej u�inkovite pri odkrivanju tatu, ki Vas je okradel.
UPORABA OGNJI�A IMA DAVNE KORENINE. V starem Egiptu so ga uporabljali npr.
za pomlajevanje.
Med AMERI�KO DR�AVLJANSKO VOJNO so ga uporabljali kar na boji��u, kjer so
zdravili tudi ve�je odprte rane.
UPORABNI DELI
Uporabljamo sve�a ali posu�ena socvetja (cvetove), ponekod tudi sve�e
liste. Za zdravilne namene obi�ajno uporabljamo samo posu�ene obarvane
dele cvetov. Socvetja nabiramo sproti od junija do oktobra in tako
omogo�amo stalno cvetenje.
Svetuje se nabiranje listi�ev po nekajdnevnem obdobju lepega vremena.
Nabirajo se tudi mladi listi�i.
NA�INI UPORABE
-
ognji� se
pona�a s �tevilnimi zdravilnimi sestavinami, zato ima �irok spekter
delovanja
-
Notranja
uporaba ognji�a ( �aj )
- laj�a tegobe pri obolenjih �elod�nega in �revesnega kanala, pri
�elod�nih kr�ih,
- pospe�uje nastajanje in izlo�anje �ol�a, rahlo odvaja vodo,
- pomaga pri virusnih obolenjih in pri izlo�anju bakterij,
- dodajajo ga tudi v me�anice �ajev za pomiritev ka�lja, laj�anje
menstrualnih te�av in vodenice.
-
Zunanja
uporaba ognji�a ( krema, olje, tinktura )
- je predvsem primerna za bla�enje te�av, povezanih z vneto ali suho
ko�o, kot so odrgnine, razli�ne opekline, suhi ekcemi, vnetja bradavic
pri doje�ih materah ( ne �koduje otroku ), celjenje ran,
- odli�no si lahko pomagamo tudi pri glivi�nih obolenjih, vnetju ven,
�irih ter kr�nih �ilah.
-
v
KULINARIKI se cvetni listi�i uporabljajo predvsem kot barvilo za ri�,
juhe, omake, sire, sladice, saj dajejo jedem zna�ilno »ï¿½afranasto«
barvo, mlade listi�e pa uporabljamo, da z njimi potresemo solate, omake,
vendar v malih koli�inah, zaradi rahlo grenkega okusa.
PRAKTI�NI KOTI�EK
Ognji�evo maslo
120 g mehkega masla penasto vme�amo in dodamo 2 �lici jezi�astih
ognji�evih cvetov. Prime�amo ��epec cimeta in dodamo malo limoninega soka
po okusu.
Ognji�evo mazilo
Potrebujemo pol litra cvetov, nekaj pa tudi listov in stebelc ter 0,5 kg
masla oziroma svinjske masti od pra�i�a, ki je bil zrejen z naravno hrano.
V kozici razgrejemo mast ali maslo. Na drobno sesekljan ognji� nato
nekoliko pocvremo, le toliko, da se od vseh strani dobro namasti. Nato
odstavimo, pustimo �ez no�, vmes ve�krat preme�amo. Naslednji dan vse
skupaj nekoliko pogrejemo in stresemo na nekaj plasti gaze, oblikujemo
culico in stiskamo, dokler �e kaj prite�e. Nalijemo v manj�e posodice in
shranimo.
|
|
|