Zeli��ni koti�ek
  Zeli��a
  Nasveti
  ï¿½lanki

 

�ESEN - Allium sativum


OPIS
Je trajna zelnata rastlina, ki zraste do 1 m visoko in spada v dru�ino lilijevk ( Liliaceae ). V zemlji ima �ebulo, ki jo sestavlja do 30 manj�ih mesnatih in upognjenih krhljev - �ebulic obdanih z luskasto tanko ovojnico. Steblo je pokon�no in razvejano, do sredine ga pokrivajo suli�asti, plo��ati in na robu hrapavi listi. Na vrhu stebla so belo zelenkasti ali rde�kasti cvetovi, ki tvorijo glavi�asto socvetje kobul. �esen cveti vse poletje.

�esen pri nas raste skoraj na vsakem vrtu ali pa ga gojimo kot zelo raz�irjeno kulturno rastlino.

ZANIMIVOSTI
Beseda �esen prihaja iz stare angle��ine. �e pogledamo nazaj za ve� kot 6000 let, izvira iz centralne Azije, in je bil dolgo glavni proizvod na mediteranskem obmo�ju, kot tudi pogosta za�imba v Aziji, Afriki in Evropi.

Egip�ani so �esen �astili in postavljali glinene modele �esnovih gomoljev v Tutankamonovo grobnico.

�esen je bil tako visoko cenjen, da je bil celo uporabljen kot denarna valuta.

O �esnu obstaja tudi legenda, da odganja vampirje, ��iti pred Zlobnim O�esom in stra�i pred ljubosumnimi nimfami, ki terorizirajo nose�e �enske in zaro�ene device.

Omeniti moramo tudi afrodizi�ne mo�i �esna, ki so bile povzdignjene skozi stoletja.

Do prve �etrtine 20. stoletja �esna v Ameriki niso sprejemali, na�el se je le v poganskih jedeh delavnih razrednih sose��in. Do leta 1940 pa so spoznali njegove vrednote in ga umestili v svoje recepte kot veliko sestavino, ne le kot manj�o za�imbo. Dandanes, Ameri�ani sami proizvedejo ve� kot 125 milijonov kilogramov �esna na leto.

�esen so dolgo uporabljali kot zdravilo, ne pa kot za�imbo. V srednjem veku so ga menihi uporabljali kot za��ito proti kugi. Hipokrat je �esnove hlape uporabljal za zdravljenje vratnega raka, med II. svetovno vojno pa so �esnove obkladke polagali na rane. To je bilo dokaj u�inkovito nadomestilo za antibiotike, ki so bili med vojno zelo redki.

Danes za�enja znanost dokazovati zdravilne u�inke �esna z biokemijskimi dokazi, ki so jih na�i predniki jemali kot samoumevne. Raziskave so pokazale, da �esen lahko prepre�i rast tumorjev in je zelo mo�an antioksidant, dober za zdravo srce in o�ilje. Druge raziskave so pokazale, da lahko �esen zmanj�a holesterol in je zelo dober posrednik za red�enje krvi, kar prepre�uje strdke, ki bi lahko vodili do sr�nega napada ali kapi.

UPORABNI DELI RASTLINE
Nabiramo zrele �ebulice, jih o�istimo, operemo in posu�imo na zraku. �esen je zna�ilnega vonja, sladkastega in peko�ega okusa.


NA�INI UPORABE

  • pripomore k redkej�i krvi, zaradi �esar lahko prepre�i te�ave s krvnim obtokom, kap, bolezni srca in trombozo; poleg tega zni�uje raven holesterola v krvi, �iri periferne krvne �ile in umiri krvni tlak,

  • je odli�no zdravilo za vse vrste vnetij v prsnem ko�u, koristi pri prehladih, gripi in vnetju u�es, bla�i tudi katar,

  • u�inkovito bla�i vnetja prebavil, kot sta vnetje �elod�ne in �revesne sluznice ter gri�a, uporabljamo pa ga tudi proti �revesnim parazitom,

  • pomaga uravnavati sladkor v krvi, zato lahko bla�i starostno sladkorno bolezen,

  • sve�e stroke lahko neposredno vtiramo v ko�o, �e imamo te�ave z aknami ali blago ko�no vnetje;

  • OPOZORILO!
    Pred zdravljenjem otrok, mlaj�ih od 12 let, se posvetujte s strokovnjakom.


PRAKTI�NI KOTI�EK

�ESNOVO ZELI��NO OLJE
V steklen kozarec ohlapno napolnimo sve�e nabran �esen in ga prelijemo s poljubnim hladnim oljem, ki ne sme biti preve� aromatizirano. Ga prekrijemo s krpo in postavimo na son�no okensko polico. Pustimo, da se namaka 2 tedna in ga vsak dan preme�amo. Po tem �asu ga precedimo skozi krpo in preverimo vonj ter okus. �e nam dobljena aroma ustreza ga nato�imo v steklenico, druga�e pa postopek ponovimo s sve�im zeli��em. Zeli��no olje lahko uporabimo v solatnih polivkah, marinadah, za pra�enje mesa ali meh�anje zelenjave.

�ESNOV ZELI��NI KIS
Sve�e nabran �esen zme�kamo, damo v �ist kozarec in ga prelijemo s toplim, a ne vro�im kisom. Vr� zapremo z navojnim pokrovom in ga postavimo za dva tedna na son�no okno. Pretresemo ga vsak dan dvakrat. Potem preverimo okus in aromo. �e nam le-ta ustreza, ga lahko shranimo skupaj z zeli��i, ali pa ga predhodno precedimo in prelijemo v steklenico. �e bi �eleli mo�nej�i okus, pa postopek ponovimo s sve�imi zeli��i. Zeli��ni kis uporabljamo v solatnih polivkah, marinadah, mesnih sokovih in omakah.

 

 
 
 

Dvorec Trebnik, Tehnolo�ko inovacijski zavod Dravinjske doline Grajska 4, 3210 Slovenske Konjice, tel.: 03/ 758 04 80, fax: 03/ 758 04 92