MELISA - Melissa officinalis
Dru�ina: Labiatae (ustnatice)
Ljudska imena: �ebeloperka, medeni list, medenka, mati�nik, medenika, citronova melisa


ZANIMIVOSTI
Rimljani so meliso posvetili Diani, boginji lova. Melisa zelo privla�i �ebele in je dobra medonosna rastlina. To lahko razberemo tako iz latinskega imena kot iz �tevilnih slovenskih ljudskih imen. V�asih je veljalo zmotno prepri�anje, da zaradi prisotnosti melise �ebele ne rojijo.

V juďż˝ni Evropi so ji pravili »srďż˝no veselje«, zanjo pa se je v srednjeveďż˝kih knjigah uveljavilo tudi ime »eliksir ďż˝ivljenja«, saj so ji v takratnem ďż˝asu pripisovali ďż˝tevilne ďż˝udeďż˝ne lastnosti. Povzdignili so jo na najpomembnejďż˝e mesto v tedanjih apotekah in postala je prava »panaceja« - zdravilo, ki zdravi vse. To ime se je ohranilo tudi v enem od angleďż˝kih imenovanj: zdravi vse - Cure-all.

Izro�ilo pravi, da se mora glamorganski princ John Llewelyn (13.stoletje), ki je do�akal kar 108 let, za svojo �astitljivo starost zahvaliti melisi, s katere �ajem se je okrep�al vsako jutro.

IZVOR
Izhaja iz Bli�njega vzhoda in iz Sredozemlja. V Evropo so znanje o njeni uporabi prenesli arabski zdravilci preko �panije, kjer so jo tudi na veliko gojili. �e v srednjem veku se je hitro raz�irila po vsej Evropi in bila kmalu sestavni del razli�nih samostanskih vrtov.


OPIS
Melisa je trajnica, katere grmi�ek zraste do 80 cm visoko. Steblo je kvadratasto, mo�no razvejano, po njem pa so posute drobne dla�ice. Listi so jaj�asti, z nazob�anim robom in izrazitimi listnimi �ilami. Dolgi so do 6 centimetrov, prav tako po zgornji povr�ini rahlo dlakavi. �e liste zme�kamo, oddajajo zna�ilen vonj, ki spominja na limone. Cvetovi so beli ali rahlo ro�nati, zdru�eni v skupine od treh do �estih cvetov. Najdemo jih v zalistjih v zgornjem delu rastline. Cvete od junija do septembra. Seme je solzaste oblike, �rne barve s svetlo piko v o�jem delu. Veliko je od enega do dveh milimetrov. Korenine so razrasle in lasaste.


GOJENJE
Dobro uspeva na son�ni ali polsen�ni legi v vla�nih tleh. Razmno�ujemo jo s semeni, podtaknjenci in delitvijo korenin. Seme v pozni pomladi sejemo na stalno mesto. Sadike vzgojimo s setvijo v rastlinjaku marca, nato jih presadimo na stalno mesto v maju, pri tem sadike razporejamo na razdalji od 40 do 60 cm. Podtaknjence pripravimo zgodaj poleti iz poganjkov starej�ih rastlin. Z deljenjem korenin meliso razmno�ujemo spomladi.


UPORABNI DELI
Pri melisi se uporabljajo nadzemni deli, predvsem listi. Za nabiranje je primeren �as od julija do oktobra. �e nabiramo celo zeli��e, ga odre�emo 10 cm nad tlemi. Rezanje pospe�uje rast listov. Pri su�enju listov smo pazljivi, da listov ne me�kamo in drgnemo med seboj, ker po�rnijo.


UPORABA V ZDRAVILSTVU
Melisa se uporablja predvsem kot blago pomirilo pri nespe�nosti, proti tesnobi in nemirnosti. Zmanj�uje ob�utek �iv�nosti in tako pomaga pri umirjanju sr�nega utripa. Prav tako laj�a prebavne tegobe, ki nastanejo zaradi tesnobe, predvsem pri preveliki koli�ini kisline, slabostih, napenjanjih in �elod�nih kr�ih.

Zaradi vsebnosti polifenolov je melisa u�inkovita v boju proti virusu herpesa. Skraj�a �as celjenja in pove�uje razmik med posameznimi izbruhi bolezni.

Vpliva na ��itnico, z njo se zdravi pretirana nje dejavnost.

Melisa je tudi zdravilo za pomo� pri vrezninah in pikih �u�elk. Pomaga pri prehladnih obolenjih in je primerna za grgranje ter spiranje ust ob slabem zadahu.

UPORABLJA SE sve�a ali posu�ena kot poparek ali v alkoholnem izvle�ku. Znano pa je tudi njeno eteri�no olje.


UPORABA V DRUGE NAMENE

V kulinariki
Kot za�imba se uporablja pri pripravi perutnine, divja�ine in ribjih jedi. Z listi se lahko odi�avijo �eleji, d�emi, vino, kis in �ganje.

V gospodinjstvu
Sok melise lahko dodajamo sredstvu za poliranje pohi�tva. Sadimo jo v bli�ino sadovnjakov, saj s svojim vonjem privablja �ebele. Prav tako z meliso zdrgnemo panje preden vanje naselimo �ebele.

V kozmetiki
Liste dajemo v vodo za kopel, poparek uporabljamo za spiranje mastnih las, deluje pa tudi tako, da �isti in osve�uje ko�o.



PRAKTI�NI KOTI�EK

- �aj iz melise
2 �ajni �li�ki melise prelijemo z 2,5 dcl vrele vode in pustimo stati
10 minut, nakar precedimo. Pijemo 2 - 3 skodelice dnevno.

- Proti pasovcu
Zme�amo 5 kapljic eteri�nega olja melise in �li�ko olivnega olja. Ne�no masiramo bole�e dele.

- Ocvrta melisa
Potrebne sestavine:
2 dl mleka
2 dl moke
3 jajca
�lica sladkorja
pol �lice soli
vr�i�ki melise

Iz zgornjih sestavin zame�amo gosto, a teko�e testo. Dodamo vr�i�ke melise in ocvremo na ma��obi.