SIVKA - Lavandula angustifolia
(L.officinalis ali L.spica)


OPIS
Je trajen polgrm, ki zraste do 60 cm visoko ( v primorju tudi do 1 m). Zeleni deli stebla imajo sivkast poprh. Listi so ozko �rtalasti, imajo debelo povrhnjico in spodvihan rob. Rastlina je posuta s sivimi dla�icami, med katerimi se nahajajo �leze, kjer nastaja eteri�no olje. Cvetovi so zdru�eni v klasasto socvetje, so zna�ilne oblike, nesimetri�ni in modro vijoli�aste barve. Cveti junija in julija.

Zaradi svojega sredozemskega porekla najbolje uspeva na odprtih, son�nih rasti��ih, v suhih, lahkih, delno apnen�astih tleh. Tudi v celinskih obmo�jih Slovenije ve�inoma dobro prezimi.

Razmno�ujemo jo tako, da spomladi ali jeseni nare�emo od 10 - 20 cm dolge stebelne potaknjence ali grmi�aste rastline delimo. Sve�e seme posejemo pozno poleti ali jeseni. Mlade sadike kasneje razred�imo ali presadimo na razdalji od 45 do 60 cm.


ZANIMIVOSTI
V srednjem veku so v prostorih za�igali sivkine vejice z namenom, da se ubranijo ku�nih bolezni. Popotniki pa so z istim namenom pri sebi vedno nosili mo�nji�ek s cvetovi.

Zaradi svojega sve�ega vonja je bila sivka priljubljena di�ava v kopelih starih Grkov in Rimljanov. To potrjuje tudi njeno botani�no ime, lavandula, ki je izpeljanka iz latinske besede lavare, umivati.

Sivko so ponekod uporabljali kot nadomestek za tobak.


UPORABNI DELI
Najve� u�inkovin je v cvetovih. Nabiramo jih julija in avgusta, ko se za�nejo odpirati cvetovi. Za izdelavo eteri�nega olja uporabljajo celo sve�o rastlino.


NA�IN UPORABE
za zdravje: s �ajem, ki ga pripravljamo kot poparek, bla�imo glavobole, umirjamo �ivce ter prepre�ujemo omoti�nost in omedlevice, pomaga tudi pri te�avah z vetrovi; �isto eteri�no olje je razku�ilo, blago pomirjevalo, laj�a pa tudi bole�ine - zlasti pri pikih �u�elk ter manj�ih opeklinah; v aromaterapiji priporo�ajo masa�no olje pri oku�bah grla, ko�nih vnetjih, revmati�nih bole�inah, pa tudi proti tesnobam, nespe�nosti in depresivnosti;

v kulinariki: uporablja se kot di�ava v d�emih, sadnih solatah, �elejih, iz nje se pripravlja tudi odli�en kis, mladi listi se dodajajo kot za�imba ribam, divja�ini in raznim pikantnim omakam, sve�i cvetovi se lahko kristalizirajo in uporabljajo za dekoracijo jedi;

v gospodinjstvu: s posu�enimi �opki ali cvetovi v mo�nji�kih odi�avimo omare, da jih obvarujemo pred molji, sve�e cvetove zataknemo v obla�ila, kar preganja muhe;

v kozmetiki: osve�ilni tonik iz cvetov pospe�uje obnavljanje celic v ob�utljivi ko�i in deluje antisepti�no zoper akne, cvetovi se dajejo tudi v milo, medtem ko masa�a z oljem odpravlja bole�ine v mi�icah, zastajanje teko�in v telesu in celulitis;

za okras: rastlina je primerna za �ive meje in obrobe, suha rastlina lepo ohrani barvo, tako da je primerna za razli�ne �opke in vence;


PRAKTI�NI KOTI�EK

Sivkina kopalna sol
V skodelico grobe morske soli prime�ajte 1 veliko �lico suhih cvetov in deset kapljic eteri�nega olja sivke. Za spro��ujo�o kopel uporabite veliko �lico tako pripravljene kopalne soli. Veliko u�itkov.

Sivkin kis
Nare�emo nekaj vejic oprane sve�e sivke. Prelijemo z 0,5 l kisa in pustimo stati pribli�no mesec in pol v temnem prostoru. Kis nato prelijemo in precedimo v steklenico, v katero dodamo suho vejico sivke. Tako pripravljen kis uporabljamo v sadnih solatah in nekaterih receptih za izbolj�anje jedi.