BELA OMELA - Viscum album L.
Dru�ina: Loranthceae, omelovke
Ljudska imena: omelje, melje, mela, pti�ji lim, omelovje

OPIS
Je ena na�ih najzanimivej�ih zdravilnih rastlin. Ne poganja iz zemlje, pa� pa se naseli na vejah dreves, v katere po�ene korenine in mu tako krade hrano. Omela je polzajedalka, ker od gostitelja �rpa vodo in anorganske snovi, ki jih s pomo�jo fotosinteze sama predela v organske substance.

Na pogled je omela majhen, okrogel, rogovilasto razvejan zimzelen grmi�ek. Usnjasti listi in lubje stebla imajo zna�ilno zeleno - rumeno barvo.

Rastlina je dvodomna, kar pomeni, da so na enem grmi�ku samo mo�ki ali samo �enski cvetovi. Cvete marca in aprila, ko po�enejo drobni, skoraj neopazni zelenkasti cvetovi, ki jih je po ve� skupaj v razpotju vejic. Cvetovi nekaterih vrst imajo nenavaden vonj po pomaran�ah, kar privablja muhe, da rastlino opra�e. Od septembra do novembra zorijo jagodasti plodovi, ki so belkasto prosojni. Vsebujejo gumijasto, lepljivo sluz, v sredini katere je seme. Plodovi so dobrodo�la hrana ptic, ki meso okoli semena pojedo, lepljivo seme pa s kljunom zdrgnejo ob veji ali ga po�ro. Seme je trdo in neprebavljivo, zato se izlo�i z blatom in obi�ajno ponovno prilepi na kak�no vejo. Naveden je tudi razlog, da lahko �e ena rastlina hitro oku�i vso okolico.


NAHAJALI��A
Najdemo jo tako na iglavcih, kot tudi na listavcih. V�e� so ji predvsem drevesa z mehkim lesom. Najpogostej�i njeni gostitelji so: jablane, hru�ke, slive, topoli, jelke, smreke, bor, lipa, brest, leska in vinska trta.


ZANIMIVOSTI
Poznamo pribli�no 1300 vrst omele, raz�irjenih prete�no v subtropskem in zmerno toplem pasu.

* * * * *
Zelo so jo ďż˝astili Kelti. Nabirali so jo z zlatim srpom. Zanimiv pa je tudi pomen besede omela, ki v njihovem jeziku pomeni »zdravilec vsega«.

* * * * *
Rastlina je posve�ena tudi ljubezni. Obi�aj, ki se je ohranil vse do dana�njih dni, veleva, da se mora par poljubiti pod vejico omele, saj si na ta na�in zagotovi sre�o in blagostanje.

* * * * *

Tudi znani zdravilci skozi zgodovino so poznali omelo. Hipokrat in Plinij, zdravnika anti�ne dobe, sta z njo zdravila vrtoglavico, epilepsijo in tumorje. V srednjem veku jo je Sv. Hildegarda priporo�ala kot zdravilo zoper protin in prsne bolezni. Svetovno znan zeli��ar Kneipp, pa jo je predpisoval pri motnjah krvnega obtoka in krvavenju.

* * * * *

Belo omelo raziskujejo kot potencialno zdravilo proti raku. Pri testiranjih z mi�mi so bili zabele�eni dobri uspehi. V tumor so vbrizgavali pripravke iz bele omele. Rakasto tkivo je postalo tr�e, zato strupi niso ve� tako pronicali v telo, pa tudi bolezen se je �irila po�asneje. �al, poskusi na ljudeh zaenkrat �e niso dali konkretnej�ih rezultatov.


ZDRAVILNI DELI RASTLINE
Od oktobra do srede decembra, ter od marca do aprila, nabiramo liste in vejice. Plodove, ki jih sicer ponekod v ljudskem zdravilstvu uporabljajo, odsvetujemo, saj SO V VE�JI KOLI�INI STRUPENI.


ZDRAVILNOST
Pospe�uje presnovo in zvi�uje dejavnost �lez v prebavilih. Odpravlja kroni�na zaprtja, ureja pomanjkljivo izlo�anje �ol�a in delovanje trebu�ne slinavke, kar posredno prepre�uje nastanek sladkorne bolezni. Deluje diureti�no, zato je dodatek v �ajih pri izlo�anju vode, revmatizmu, protinu, kot tudi pri ledvi�nih kamnih. Ureja previsok ali prenizek pritisk. To navidezno protislovje postane razumljivo s pojasnilom, da je delovanje usmerjeno v urejanje krvnega obtoka in krepitev sr�ne mi�ice, s �imer se ustvarjajo pogoji za normalno, zdravo delovanje. Posledica ureditve krvnega obtoka je tudi redno mese�no perilo. Pomaga tudi pri notranjih krvavitvah, �iri �ile v zunanjih delih telesa in pomaga pri kr�nih �ilah.


OPOZORILO!!!!!
V �asu nose�nosti in dojenja se ne uporabljajo pripravki iz bele omele. Osebe, ki imajo zelo zvi�an krvni pritisk, se naj pred uporabo posvetujejo z zdravnikom.


RECEPTURE

�aj
Dve zvrhani ďż˝ajni ďż˝liďż˝ki bele omele prelijemo s ¼l hladne vode. Pustimo 10-12 ur, precedimo in pijemo po dve skodelici na dan.


�aj za menstrualne te�ave in v menopavzi
Pripravimo �ajno me�anico iz enakih delov rmana, bele omele, preslice in plahtice. Dve �ajni �li�ki navedene me�anice prelijemo z 2,5 dcl vrele vode, pustimo 5 minut, precedimo in pijemo po po�irkih.


�aj za krepitev srca
Zme�amo 5 �lic bele omele, 5 �lic gloga, 3 �lice �entjan�evke in 2 �lici melise. Tri �lice tako pripravljene �ajne me�anice prelijemo s kropom in pustimo stati �ez no�. Zjutraj precedimo, osladimo z medom in pijemo v enakomernih obrokih �ez cel dan.