Zeli��ni koti�ek
  Zeli��a
  Nasveti
  ï¿½lanki

 

LIMONA - Citrus limon


POREKLO IN ZGODOVINA
Izvira iz obmo�ja med Himalajo in Ju�no Kitajsko. Podatki govorijo o tem, da bi jo naj na tem podro�ju gojili �e preko 2500 let. Od tam naj bi jo Arabci pred 1000 leti prenesli v Afriko, v 12 stoletju pa naj bi se pojavila tudi v ju�ni Evropi. V 18.stoletju so jo pri�eli gojiti v Ameriki. Dandanes so najve�je pridelovalke limon: Italija, Zdru�ene dr�ave Amerike, Mehika in Argentina.

BOTANIKA
Limonovec je drevo, ki zraste 3 - 6 metrov visoko. Na vejah pora��enih s trni so svetlo zeleni, elipsasti listi. Grozdi belih cvetov z ro�natim zunanjim robom se pojavljajo v vseh letnih �asih, prav tako rodi vse leto. V�e� ji je predvsem rodovitna, lahka, dobro odcedna zemlja.

SHRANJEVANJE
Nabirajo jih obi�ajno �e zelene, nakar jih skladi��ijo v velikih halah, da dozorijo. Sade� je zrel, ko je lupina v celoti rumena. Zelene lise ka�ejo na to, da sade� �e ni popolnoma zrel. V tem primeru ga postavimo na son�no okensko polico za dan ali dva. Limone so sicer zelo obstojne, na hladnem in suhem mestu pa zdr�ijo do dva tedna. Kot zanimivost naj povemo, da sta nastrgana lupina in limonin sok primerna tudi za zamrzovanje.

BOGASTVO ENE LIMONE
- 90 g vode
- 3,2 g ogljikovih hidratov
- 1,2 g balastnih snovi
- 0,7 g beljakovin
- 0,6 g ma��ob
- 150 mg kalija
- 55 mg vitamina C
- 30 g magnezija
- 16 mg fosforja
- 11 mg kalcija
- 3 mg natrija
- bioflavinoidi
- pektini
- citronsko olje


UPORABA

• V kulinariki
Brez limone si sodobno kuhinjo zelo te�ko predstavljamo. Sok in lupina je dodatek �tevilnim napitkom in jedem saj jim daje zna�ilen osve�ilen okus. Prav tako se dodaja tudi zaradi prepre�evanja oksidacije, da jedi ne porjavijo.

• V gospodinjstvu
�isti medenino, srebro, marmor in zarjavele made�e.

• V kozmetiki
Je dober adstringens, kr�i �ilice in o�i pore. Ko�i vra�a naravno kislost. S svojim belilnim u�inkovanjem odstranjuje cigaretne made�e z nohtov in zob, posvetljuje pege in neguje svetle lase.

• Za zdravje
V zdravilne namene se uporablja predvsem zaradi svoje visoke vsebnosti vitamina C. Predvsem bla�i prehlade, ka�elj, glavobol, vneto grlo, revmatizem in vro�ino. Uporablja se tudi kot razku�ilo za nevtraliziranje bakterij.

 

 
 
 

Dvorec Trebnik, Tehnolo�ko inovacijski zavod Dravinjske doline Grajska 4, 3210 Slovenske Konjice, tel.: 03/ 758 04 80, fax: 03/ 758 04 92