RDE�EJAGODNATI BLJU��EC
BRYONIA DIONICA (CUCURBITACEAE)

STRUPENA RASTLINA!

Sinonimi: Angle�ki mandrake, divje vino, divji hmelj


NAHAJALI��E
Srednja in ju�na Evropa, ju�ni del Anglije. Raste v gozdovih, na pobo�jih in ob plotovih. Cveti od maja do konca poletja.


BOTANIKA
Rastlina je podobna vinski trti. Tanka stebla se vzpenjajo s pomo�jo dolgih vitic iz listnih pecljev, ki se raz�irjajo med drevesi in grmi�evjem, pogosto do dol�ine nekaj metrov. Ko sade�i dozorijo, zelenje odmre. Listi so pecljati, rahlo koni�asti in na dotik hrapavi. Delijo se na pet delov, od katerih je srednji najdalj�i. Cvetovi, ki po�enejo iz zalistja, so rahlo zelenkaste barve in zdru�eni v �ope (3-4 skupaj). Na istem cvetu nikoli ne najdemo pra�nike in pesti� (dionica - ozna�uje dvojno bivanje)


UPORABNI DELI IN NABIRANJE
Koristna je korenina, ki jo nabiramo jeseni. Uporabimo jo sve�o ali posu�eno. Korenina je rumene ali rumenkasto bele barve, obdana s �trle�imi kolobarji, ki obkro�ajo njeno polovico in ji dajejo kro�no naguban videz. Podobna je korenju ali pastinaku in v�asih razcepljena v dva dela. Notranjost je bela, so�na in mesnata. Neprijetno di�i in ima grenak, trpek okus. Neprijeten vonj s su�enjem izgine. Sok, ki se izlo�a ob njenem prerezu je zaradi vsebnosti �kroba mle�en.

Jagode imajo emeti�ni ( bljuvalni ) u�inek in so strupene.

Mlade poganjke lahko spomladi u�ivamo kot zelenjavo.


ZDRAVILNE SNOVI IN U�INKOVINE
Alkaloidi ( briocinin ), saponin, tanin, glikozidi (brionin in brionidin). Zaradi izrazitih protivnetnih, protibole�inskih in laksativnih u�inkov se najpogosteje uporablja za zdravljenje bolezni dihal, revmati�nih bolezni in kot odvajalo.

!!!OPOZORILO!!!
Korenina je v ve�jih odmerkih strupena. Ve�ji odmerki lahko povzro�ijo hemeroide, gri�o, vnetje jeter in pri �enskah menstruacijo, �e ve�ji, pa zni�anje telesne temperature, komo in smrt. Jagode so zelo strupene. �tirideset jagod ubije odraslega �loveka, 15 otroka. Med nose�nostjo ni priporo�ljivo njegovo u�ivanje zaradi mo�nosti splava.

INDIKACIJE
Korenina blju��ca spodbuja: delovanje jeter, krepi imunski sistem, delovanje limfnega sistema, ledvic in spolnih organov.

Korenina blju��ca pomirja: kardiovaskularni sistem, delovanje centralnega �iv�nega sistema, mi�i�je, dihala, ��itnico, je odli�en analgetik.


ZDRAVILNOST
Pomaga pri slede�ih boleznih: boleznih dihal in poprsnice ( laj�anje bole�in, glavobola, zbijanje vro�ine, blodnje, deluje protivnetno in pomirja vse vrste ka�lja, ter ustavlja krvave pljunke ), zdravljenju akutnega revmatizma - togih in zate�enih sklepih ( v obliki mazil ali vro�ih obkladkov nenadomestljiv za i�ias, lumbago in paralizo), kr�ih ( bolezenski ali nenadni ), bole�inah v �elodcu ( te�je prebavljiva hrana ), trebu�nem tifusu ( ozdravi brez drugih zdravil, seveda v majhnih dozah ), koleri, malariji, vnetju slepi�a, oslovskem ka�lju, epilepsiji, vodenici, gobavosti, ledvi�nih kamnih, okvari srca - zaradi revmatizma in protina, revmati�nem vnetju �arenice, bolezni o�esnega zrkla, utrujenosti, iz�rpanosti, apati�nosti in depresiji, peritonitisu, akutnem mastitisu, orhitisu/epidimitisu, poporodni sepsi, izostanku menstruacije, inhibira rast rakavih tumorjev, odpravljanju son�nih peg in opeklin, razku�evanju ran, razjedah.


PRIPRAVA IN DOZIRANJE
Pri doziranju moramo biti zelo previdni. Priporo�eno je u�ivanje po �li�kah skozi ves �as zdravljenja.

Poparek: 1 �li�ko zmlete korenine prelijemo s pol litra vrele vode. Vsako uro ali dve vzamemo �li�ko pripravljene raztopine.

Tinktura: Sve�o korenino in 50% alkohol me�amo v razmerju 1:2, suho korenino in 50% alkohol me�amo v razmerju 1:5. Pustimo stati. V kozarcu vode zme�amo 2-10 kapljic pripravljene tinkture in u�ivamo vsako uro ali dve po eno �ajno �li�ko.


RAZISKAVE IN ZANIMIVOSTI
Protein rde�ejagodnega blju��ca ( brydiofin ) koncentracije 0,4 mg ubije mi� v 18 minutah (Munoz 1992 ). Ugotovili so, da ekstrakti blju��ca pove�ujejo fizi�no zmogljivost �portnikov.

Cucurbitacin R diglukozid �rnojagodnega blju��ca, prepre�uje spremembe v telesu, ki nastanejo zaradi stresa ( menjavo eikosanoidov v krvi ) in zmerno stimulira adrenalin tako, da se organizem navadi na stres.

Od znanstvenih raziskav, pa �e k vra�am. Verovali so, da vsak, ki ga izkoplje, s tem uni�i lastno sre�o. Zato so ga ljudje ogradili, �e so ga na�li v svojem vrtu. V srednjem veku je veljal za vra�jo zel in so ga prodajali v obliki najrazli�nej�ih zvarkov.