BAZILIKA
Ocimum basilicum



OPIS
Sodi v dru�ino ustnatic (Lamiaceae). Je enoletno zeli��e z zna�ilnimi svetle�imi listi. Steblo je pokon�no, zelnato, grmi�asto razraslo. Rastlina dose�e tudi 60 cm vi�ine in obseg do 45 cm. Listi so jaj�asti ali podolgovati, celorobi in mo�no zeleni, njihova povr�ina je v�asih valovita ali mehurjasto izbo�ena, zanje pa je zna�ilno, da so mo�no aromati�ni. Cvetovi so drobni, beli in so nanizani na vrhu stranskih poganjkov. �as cvetenja je odvisen od �asa setve in je lahko od julija do oktobra.


ZANIMIVOSTI

Bazilika je dobra medonosna rastlina. �aj okrepi odpornost �ebel proti gri�i.

Pri Hindujcih je skupaj s sorodnico Ocimum sanctum sveta rastlina. Tudi pri pravoslavcih je pomembna obredna rastlina. V njihovem tradicionalnem �ivljenju ima veliko pomenov, en od njih je podoben vlogi krizantem pri nas. Opisujejo jo tudi mnoge srbske narodne in umetne pesmi. V�asih je bila tam priljubljena okrasna rastlina.

Bazilika odganja muhe. V preteklosti so jo pogosto uporabljali za posipanje prostorov ter omar z oblekami, ker razku�uje in odi�avi ter odganja u�i in bolhe. V Indiji so z njo razku�evali prostore ob izbruhu malarije.

Uporabna je tudi v biodinami�nem vrtnarjenju, ker odganja �kodljivce s krompirja in paradi�nika. Zasajena v vrtu pospe�uje tudi zdravje kumar.

V naravni kozmetiki se uporablja za di�e�o, krepilno in pomirjevalno kopel. Sok sve�e rastline, razred�en s prekuhano vodo, je dober tonik za ko�o.


UPORABNI DELI
Uporabno je celo zeli��e, ki ga naberemo ali pokosimo tik pred cvetenjem. Sve�e listke lahko tudi sproti trgamo z rastline. �e �anjemo, jo odre�emo 10 cm nad tlemi. Zeli��e lahko uporabimo sve�e, ga posu�imo, konzerviramo ali zamrznemo.



NA�IN UPORABE

• zeli��e bazilike vzbuja tek, pospeďż˝uje prebavo in lajďż˝a boleďż˝ine ter krďż˝e v ďż˝elodcu,

• pospeďż˝uje tvorbo mleka pri dojeďż˝ih materah,

• rahlo razkuďż˝uje, odvaja vodo in je blago pomirilo,

• varuje srce pred stresom, zniďż˝uje krvni tlak in raven holesterola; velja za adaptogen - telesu naj bi pomagala pri prilagajanju na nove zahteve,

• ustali koliďż˝ino sladkorja v krvi; je uveljavljeno zdravilo za nekatere vrste sladkorne bolezni,

• zelo uďż˝inkovita je pri vnetjih dihalnih poti, z njo zdravimo kaďż˝elj, prehlad, bronhitis, vnetje poprsnice in astmo, zniďż˝uje visoko telesno temperaturo,

• v ajurvedi zeli��e priporoďż˝ajo pri kaďż˝jih pikih, teďż˝avah s koďż˝o in boleďż˝inah v uďż˝esih;

• OPOZORILO!
  Nose�nice ne smejo jemati esencialnega olja!

• v KULINARIKI: dobro se ujema s paradiďż˝nikovimi jedmi in drugo zelenjavo, nje omake pa postreďż˝ejo tudi s peďż˝enim mesom, predvsem jagnjetino. Pri kuhi jo dodamo ob koncu, sicer izgubi znaďż˝ilno aromo. Poznavalci vedo, da se okus sveďż˝e bazilike razlikuje od okusa suďż˝ene ali drugaďż˝e konzervirane rastline. Vďż˝asih so za konzerviranje pogosto uporabili olje in sol. Iz tega se je razvila cela vrsta razliďż˝nih pripravkov, ki jih imenujejo pesto, le-ta pa z razliďż˝nimi dodatki dobi razliďż˝ne dodatne okuse.
   

PRAKTI�NI KOTI�EK


Pesto

Potrebujemo:
- 50 g sve�ih listov bazilike
- 25 g pinjol
- 2 stroka �esna
- 4 jedilne �lice olj�nega olja
- 50 g naribanega parmezana ali drugega trdega sira

Priprava:
V me�alniku ali mo�narju stremo baziliko, �esen in pinjole v gladko maso, dodamo sir, enakomerno preme�amo in postopoma dodajamo olje. Sestavine me�amo toliko �asa, da nastane kremasta zmes. Tak pesto lahko napolnimo v kozar�ke do vrha in prelijemo z olj�nim oljem, zapremo in spravimo na hladno.