HMELJ - Humulus lupulus


OPIS
Hmelj je trajnica in popenjavka, ki ob katerikoli opori zraste tudi 7 do 9 m visoko in hitro preraste druge rastline. Na steblu so oprijemalni kavelj�ki, s katerimi se okoli opore vedno ovije v smeri urinega kazalca. Iz kolenc glavnega stebla rastejo stranski poganjki. Listi imajo sr�asto dno, so dlanasto deljeni, imajo izrazite mre�aste �ile in trde dla�ice na spodnji listni ploskvi. Cvetovi mo�kega spola in socvetja �enskega spola so na lo�enih rastlinah. Mo�ki cvetovi so rumeno zeleni, razporejeni na vrhu stranskih poganjkov v obliki metli�astega socvetja, �enski cvetovi so mo�ni, poenostavljeni in le�ijo pod krovnimi listi in prilisti, na katerih so lupulinske �leze, ki vsebujejo eteri�no olje in druge u�inkovine. Skupaj sestavljajo socvetje ali hmeljev stor�ek.

Pri gojenem hmelju pridelujejo le �enske rastline, saj je v neoplojenih dozorelih stor�kih veliko ve� lupulinskih �lez. Najbolje uspeva v rahlih, dobro odcednih in dobro zalo�enih tleh. Posadimo ga na son�no ali polsen�no rasti��e z oporo.


ZANIMIVOSTI
Hmelj so kot vrtno rastlino in zelenjavo poznali �e stari Rimljani, njega mlade poganjke so prodajali tudi na tr�nicah.

Arabski zdravniki so ga uporabljali kot pomembno zdravilno rastlino.

V Evropi so ga za�eli za varjenje piva uporabljati v 8. stoletju, v 12. stoletju so zaradi razli�nih ponaredkov, v Nem�iji izdali zakon, po katerem mora biti pivo narejeno iz 4 sestavin: hmelja, sladu, kvasa in vode, za razliko pa so v Angliji v 15. in 16. stoletju prepovedali njega uporabo, kajti bili so mnenja, da je lahko nevaren in so za varjenje piva uporabljali druga grenka zeli��a.

Zelo znana je uporaba hmelja v di�avnih blazinah za la�je spanje.

Hmeljeva stebla so v�asih uporabljali za izdelovanje ko�ar in drugih pletarskih izdelkov. Iz stebel so pridobivali tudi vlakna za tkanine in celulozo za papir.



UPORABNI DELI
Pri hmelju so uporabni deli le stor�ki, saj drugi deli ne vsebujejo pomembnih koli�in u�inkovin. Nabiramo zrele, neoplojene stor�ke, saj je v takih ve� lupulinskih �lez. Hmelj lahko su�imo pri temperaturi do 60�C, pri tem se odlu��ijo rumene lupulinske �leze, to je lupulin ali hmeljna moka, ta prah pa je uporaben v zdravilstvu.


NA�INI UPORABE

• deluje pomirjevalno in uspavalno,

• zmanjďż˝uje napetost in krďż˝e v miďż˝icah,

• poveďż˝uje izloďż˝anje urina,

• greni ( spodbuja tek ),

• v zdravilstvu ga priporoďż˝ajo za miren spanec in lajďż˝anje prebavnih motenj ďż˝ivďż˝nega izvora, med katere sodi tudi sindrom razdraďż˝enega ďż˝revesja; sluďż˝i tudi kot afrodiziak za moďż˝ke;

• v KULINARIKI se uporabljajo poganjki, ki se jih odstrani zgodaj spomladi. Podobni so majhnim beluďż˝em, a imajo nekoliko bolj moďż˝an okus, odliďż˝ni so kuhani, praďż˝eni in peďż˝eni z beďż˝amelom. Glavnino hmelja pa se na svetu uporabi za varjenje piva. Daje mu znaďż˝ilno aromo, grenďż˝ine smole dajejo grenak okus, prepreďż˝ujejo razvoj bakterij in s tem pivo konzervirajo, obenem pa hmelj obarja tudi beljakovine in bistri pivo.
  
  OPOZORILO! �ezmerno u�ivanje koncentriranih hmeljnih pripravkov lahko povzro�i zastrupitev, ki se ka�e kot bruhanje, splo�na slabost in nezavest. Stik s hmeljevo rastlino lahko povzro�i kontaktni dermatitis pri alergi�nih ljudeh.

PRAKTI�NI KOTI�EK

Hmeljevi poganjki z be�amelom

Potrebujemo:
0,5 kg hmeljevih poganjkov
za be�amel:
5 dag masla, �ajno �li�ko sve�ega nasekljanega peter�ilja,
�lico moke in 2.5 dl sladke smetane ali mleka

Poganjke skuhamo v slani in rahlo okisani vodi, pri tem pa moramo biti pozorni, da ostanejo �vrsti. Odcedimo jih, jih prelo�imo v ognjevarno posodo in prelijemo z be�amelom, ki ga pripravimo tako, da vse sestavine popra�imo, zalijemo s smetano ali mlekom in s penovko me�amo tako dolgo, da se zmes zgosti in postane gladka. Malo ohlajeni dodamo dve jedilni �lici parmezana ali drugega naribanega trdega sira, jo prelijemo po poganjkih in pe�emo v pe�ici pri 200 �C pribli�no 30 min.