| |
|
KAMILICA
Matricaria recutita
Chamomilla recutita
(Asteraceae)
Ljudska imena: gumilca, maternik, rumenek, vonjavka, gor�ek, mrvca
IZVOR
Njena domovina je Sredozemlje ali jugovzhodna Evropa, vendar se je zaradi
svoje bogate uporabnosti raz�irila po vsem svetu. Trenutno je najve�
pridelujejo v obdonavskih dr�avah, Argentini in Egiptu.
ZANIMIVOSTI
Egip�ani so jo posvetili soncu, zelo so cenili njene zdravilne u�inke,
zato so jo �astili veliko bolj kot ostala zeli��a.
* * * *
V starih anglosa�kih spisih je bila uvr��ena med »devetero svetih
zeli��«.
* * * *
Kamilica velja za enega od najbolj raz�irjenih �itnih plevelov. Zelo je
trdo�iva, tako da je ta njena lastnost celo navdihnila rek: »Kot greda
kamilic; bolj kot jih plevemo, bolj se �irijo.«
* * * *
William Lawson je davnega leta 1638 izdal vrtnarsko knjigo, ki je bila v
tistem �asu zelo priljubljena. Takole spo�tljivo je pisal o kamilici: »Po
prostranih sprehajali��ih, ki v Tesaliji vodijo skozi tempeljske gaje;
posuti so s peskom in mivko, vzdol� njih pa so postavljene klopi, obdane s
kamilicami, ki razveseljujejo duha in prina�ajo telesu zdravje.«
OPIS
Gre za enoletnico, ki zraste do 30 cm. Ima tanko, razvejano steblo. Listi
so dvojnopernati z nitastimi konicami. Cveti��e je zelo podobno marjetici,
sto��asto in votlo, kar je glavno znamenje kamilice. Cvete od junija do
avgusta.
GOJENJE
Gre za zelo nezahtevno rastlino, kar se ti�e tal in oson�enosti, zato v
tem primeru ni potrebno upo�tevati posebnih pravil pri izbiri rasti��a.
Sejemo jo zgodaj spomladi na povr�ino, ker kali na svetlobi. Kasneje lahko
seme malo potla�imo v zemljo, da ga ne odnese veter. V tej fazi je
potrebno poskrbeti za ustrezno vla�nost tal. Setev lahko opravimo tudi
jeseni, tako da rastlina prezimi v obliki rozete. Poleti jo lahko
razmno�ujemo tudi s podtaknjenci, za kar vzamemo okoli 8 cm dolge stranske
poganjke.
Svetuje se, da jo posadimo zraven nekaterih vrtnin, saj jim pomaga pri
bolj�i rasti in zdravju. Tako pomaga k bolj�emu vzniku krompirju, zeleni
in poru. V me�anem posevku z zeljem in �ebulo, pa jima izbolj�uje okus.
UPORABNI DELI
Predvsem se uporablja sve�e ali posu�eno socvetje, v dolo�enih primerih (
npr. pri izdelavi eteri�nega olja ) pa se uporablja tudi cela rastlina.
NA�INI UPORABE
V gospodinjstvu
Zaradi prijetnega vonja jih dodajamo razli�nim di�avnim me�anicam v
zeli��nih blazinicah ali kot dodatek v potpurije. Iz prevretih cvetov pa
se lahko izdela tudi mo�no rumeno rjavo barvilo.
V kozmetiki
Poparek iz cvetov je zelo primeren za nego obraza ter za meh�anje in
beljenje ko�e na rokah. Pripravimo lahko tudi o�esne obkladke, ki
odpravljajo vnetja in podo�njake. Prav tako je poparek zelo primeren za
po�ivljajo�e kopeli.
Prevretek, ki ga pripravljamo 20 minut, uporabljamo za spiranje las, z
namenom, da lase posvetlimo.
V zdravilstvu
Kamilica je zagotovo ena najbolj priljubljenih in uporabljenih zeli�� v
slovenskem ljudskem zdravilstvu. Seveda je potrebno povedati, da je stara
znanja in izku�nje o zdravilnosti kamilice potrdila tudi dana�nja
medicina. Pa poglejmo za kaj vse jo lahko uporabljamo:
Pomaga pri prebavnih motnjah. Blagodejno deluje ob �elod�nih kr�ih,
vnetjih �revesja in �elod�ne sluznice. Bla�i te�ave pri driski, napenjanju
in vetrovih.
Dobrodo�la je ob boleznih ledvic, mehurja in �ol�nika.
Kamilica tudi pomirja, laj�a te�ave z jezo, razdra�ljivostjo, notranjim
nemirom, kot tudi nespe�nostjo in preutrujenostjo.
Primerna je pri vnetem grlu (grgranje), ranah v ustni votlini in vnetju
sinusov.
Zni�uje telesno temperaturo.
Pomirja bole�ine, tako si lahko z njo pomagamo pri zobobolu.
Vdihovanje hlapov kamilice blagodejno deluje na bronhije.
S hladnimi obkladki kamilice lahko zdravimo hemeroide.
Zunanje jo lahko uporabljamo tudi za spiranje ran, oteklin, pri opeklinah,
bulah, ekcemih in mladostni�kih aknah.
Pospe�uje tvorbo belih krvnih telesc.
Opozoriti je treba, da vsakodnevno dolgotrajno pitje kamili�nega �aja
povzro�a nevrozo.
PRAKTI�NI KOTI�EK
Parna kopel
V posodo damo 3 �li�ke suhih kamili�nih cvetov in prelijemo z litrom in
pol vrele vode. Glavo sklonimo nad posodo, pri �emer si jo pokrijemo z
dovolj veliko brisa�o. Hlape tako vdihujemo 5 - 10 minut. Pomaga pri
vnetjih sinusov, grla in bronhijev.
Tinktura
Cvetje prelijemo s 60 odstotnim alkoholom in pustimo stati 5 dni. Vzamemo
�li�ko po jedi.
Poparek za zunanjo uporabo
50 g cvetov prelijemo s pol litra vrele vode. Pustimo stati 10 minut.
Uporabljamo za spiranje, kopeli in obkladke, ki naj bodo na ko�i vsaj 15
minut.
|
|
|
