NJIVSKA PRESLICA
EQUISETUM ARVENSE


Nekatera druga imena:preslica, fa�ec, hvo��, hvost, konjski rep, raba, �tukovac, rabozel, �abna, vo��, vo��ec.

Opis
Njivska preslica je trajnica iz druďż˝ine presliďż˝evk (Equisetaceae). Zgodaj spomladi poďż˝enejo iz globoke, ďż˝lenaste korenine nerazvejana plodna stebelca, ki so rjavkaste barve. Na vrhu le-teh se razvijejo trosovniki in kakor hitro trosi dozore, plodni poganjki odmrejo. V zaďż˝etku poletja korenina ponovno poďż˝ene, tokrat zelena neplodna stebelca, ki so kolenďż˝asta in votla. Iz kolenc stebla rastejo, dolgi igliďż˝asti listi, ki so na koncu manjďż˝i in obrnjeni navzgor. Njivsko preslico poznamo predvsem kot trdovraten plevel, ki ga je teďż˝ko zatreti. Tako je tudi ni teďż˝ko najti, kajti raste ob moďż˝virjih, jarkih, po vlaďż˝nih in pe��enih travnikih, njivah…


Zanimivosti
Pri nas uspevajo tudi zimska preslica (Equisetum hyemale L.), mo�virska preslica (Equisetum palustre), vodna preslica (Equisetum limosum) in velika preslica (Equisetum maximum L.). Rastejo predvsem po mo�virjih in barjih, od njivske preslice pa se razlikujejo predvsem po tem, da imajo listi�e vodoravne ali pove�ene. Pri nabiranju je potrebna previdnost, saj so navedene rastline strupene in se ne uporabljajo v zdravilne namene.

* * * *

Stebla njivske preslice so slu�ile kot predhodnik �i�natih gobic. Zaradi povr�ine polne kremen�evih kristalov delujejo kot fin smirkov papir in so odli�na pomo� pri �i��enju posod in ponev. V kolikor �elite poskusiti sami, Vam predlagamo, da vzamete prgi��e suhih stebelc brez listov in dobro zdrgnete posodo. Po �i��enju posodo splaknite, zaradi morebitnih zelenih made�ev.


Uporabni deli in u�inkovine
V zdravilne namene uporabljamo samo zelena neplodna stebelca, ki jih nabiramo preko celega poletja. Vsebujejo kremen�evo kislino, ekvisetin, advisetonin, oksalno in akonitno kislino, kalijeve soli, flavonide, grenke snovi.


Zdravilnost
Uporablja se za izlo�anje vode iz telesa, za odplavljanje ledvi�nega peska in kamnov. Pomaga pri krvavitvah, plju�nih boleznih, bronhitisu, tuberkulozi. Priporo�a se pri dietah , krepi presnovo in delovanje ledvic. Zeli��arji jo priporo�ajo tudi pri revmi, protinu, bole�inah �ivcev. �aj grgramo pri vnetjih ustne sluznice in dlesni. Koristi pri mo�nem mese�nem krvavenju in belem toku. V kozmetiki se uporablja proti gubam, modricam in celulitisu. Zni�uje krvni tlak, laj�a tegobe povezane s kr�nimi �ilami in popokanimi kapilarami. Stranski u�inki in strupenost ni znana.


Prakti�ni koti�ek

Tinktura za notranjo uporabo
20 g rastline namakamo osem dni v 20 % alkoholu. Tako pripravljeno tinkturo uporabljamo tako, da vzamemo 2-3 �li�ke na dan.


Priprava �aja
�aj se pripravlja kot prevretek. 2 �ajni �li�ki zeli prelijemo z 2,5 dl vode, pustimo vreti 5 minut. Pijemo 2-3 krat na dan med obroki.


Sede�e kopeli
100 g zeli namakamo �ez no� v hladni vodi. Naslednji dan pogrejemo do vrenja in dodamo vodi za kopanje. Priporo�a se dvajset minutna kopel pri �emer naj sega voda preko ledvic. Po kopeli telesa ne osu�imo, �e vla�ni se zavijemo v kopalni pla�� in se 1 uro potimo v postelji.


Opomba: Navedeni recepti so splo�ni, glede na bolezensko te�avo se delno spreminjajo, zato se pred uporabo, zaradi bolj�ih u�inkov, posvetujte z izku�enim fitoterapevtom.