| |
|
MO�VIRSKI OSLAD
Filipendula ulmaria
OPIS
Je trajna ve�letna zelnata rastlina, ki zraste do 2 m visoko in spada v
dru�ino ro�nic (Rosaceae). V zemlji ima plaze�o se koreniko, iz katere
po�ene pokon�no robato in rde�o steblo, ki je proti vrhu razraslo. Ima
dlakave liste, ki so pernato deljeni, listne krpe so jaj�aste in po robu
ostro nazob�ane. Na vrhu stebelca so prijetno di�e�i rumenkasto beli
cvetovi, ki se zdru�ujejo v latasta socvetja. Rastlina cveti od junija do
avgusta. Raste po vla�nih travnikih, grmovju, go��avah ter po bregovih
potokov in rek.
ZANIMIVOSTI
Kraljica Elizabeta I. je oslad najraje potresla po tleh, znameniti
zeli��ar Gerard pa je menil, da je v ta namen sploh najprimernej�i, saj
njegovi listi razveseljujejo �ute, ne povzro�ajo pa glavobola. Z njim so
v�asih ob porokah potresli tla v cerkvah in ga vpletali v ven�ke nevest,
da se ga je oprijelo ime »poro�na zel«.
Zaradi nekaterih drugih skrivnostnih lastnosti je oslad - skupaj z omelo,
meto in spori�em - sodil med najsvetej�e rastline druidskih sve�enikov.
Leta 1838 so odkrili, da vsebujejo cvetni popki salicilno kislino, ki so
jo pozneje sintetizirali za pridobivanje aspirina.
UPORABNI DELI
Spomladi ali v jeseni izkopavamo korenine, jih dobro operemo, nave�emo na
nitke ter obesimo v senci na prepih, da se posu�e. V �asu cvetenja
nabiramo vejice v cvetu in liste. Vr�i�ke nabiramo, ko je polovica cvetov
odprta, druga polovica pa �e ni v cvetu. Moramo jih hitro in previdno
posu�iti v senci na prepihu, da obdr�ijo naravno barvo. Vr�i�ke in
korenine hranimo v dobro zaprti posodi na temnem in suhem prostoru.
NA�IN UPORABE
-
uporabljamo
ga pri zdravljenju protina, akutnega in kroni�nega revmatizma, podko�ni
in trebu�ni vodenici, vnetju mehurja in ledvic
-
zaradi
svoje kemi�ne sestave ugodno deluje, ker »ï¿½isti« kri, pospe�uje znojenje
in izlo�anje urina, na ta na�in pa se hitro izlo�ajo strupene snovi iz
organizma
-
homeopatija
pripravlja iz sve�ih korenin izvle�ek kot lek pri boleznih srca, ledvic
in mehurja
PRAKTI�NI KOTI�EK
V kuhinji
Cvetovi oslada: za di�avljenje medice in vina; marmeladam in vlo�enemu
sadju dajejo blag priokus mandljev
Listi oslada: dajejo zanimiv okus juham; iz njih pripravljamo osladovo
pivo
OSLADOVO PIVO
V 9 l vode damo po 5 g oslada, zdravilnega �istca in gladi�nika ter
pustimo vreti 15 min. Precedimo in vme�amo 900 g belega sladkorja, ki se
mora razpustiti. Skoraj hladno pija�o ustekleni�imo.
V gospodinjstvu
Cvetni vr�i�ki: dajejo prijeten vonj perilu;
prekuhani dajejo zelenkasto rumeno barvilo.
Listi in steblo oslada: s prekuhavanjem dobimo modro barvilo
Korenine oslada: prekuhane dajejo �rno barvilo
|
|
|