Zeli��ni koti�ek
  Zeli��a
  Nasveti
  ï¿½lanki

 

MO�VIRSKI OSLAD
Filipendula ulmaria


OPIS
Je trajna ve�letna zelnata rastlina, ki zraste do 2 m visoko in spada v dru�ino ro�nic (Rosaceae). V zemlji ima plaze�o se koreniko, iz katere po�ene pokon�no robato in rde�o steblo, ki je proti vrhu razraslo. Ima dlakave liste, ki so pernato deljeni, listne krpe so jaj�aste in po robu ostro nazob�ane. Na vrhu stebelca so prijetno di�e�i rumenkasto beli cvetovi, ki se zdru�ujejo v latasta socvetja. Rastlina cveti od junija do avgusta. Raste po vla�nih travnikih, grmovju, go��avah ter po bregovih potokov in rek.


ZANIMIVOSTI
Kraljica Elizabeta I. je oslad najraje potresla po tleh, znameniti zeli��ar Gerard pa je menil, da je v ta namen sploh najprimernej�i, saj njegovi listi razveseljujejo �ute, ne povzro�ajo pa glavobola. Z njim so v�asih ob porokah potresli tla v cerkvah in ga vpletali v ven�ke nevest, da se ga je oprijelo ime »poro�na zel«.


Zaradi nekaterih drugih skrivnostnih lastnosti je oslad - skupaj z omelo, meto in spori�em - sodil med najsvetej�e rastline druidskih sve�enikov.


Leta 1838 so odkrili, da vsebujejo cvetni popki salicilno kislino, ki so jo pozneje sintetizirali za pridobivanje aspirina.


UPORABNI DELI
Spomladi ali v jeseni izkopavamo korenine, jih dobro operemo, nave�emo na nitke ter obesimo v senci na prepih, da se posu�e. V �asu cvetenja nabiramo vejice v cvetu in liste. Vr�i�ke nabiramo, ko je polovica cvetov odprta, druga polovica pa �e ni v cvetu. Moramo jih hitro in previdno posu�iti v senci na prepihu, da obdr�ijo naravno barvo. Vr�i�ke in korenine hranimo v dobro zaprti posodi na temnem in suhem prostoru.


NA�IN UPORABE

  • uporabljamo ga pri zdravljenju protina, akutnega in kroni�nega revmatizma, podko�ni in trebu�ni vodenici, vnetju mehurja in ledvic

  • zaradi svoje kemi�ne sestave ugodno deluje, ker »ï¿½isti« kri, pospe�uje znojenje in izlo�anje urina, na ta na�in pa se hitro izlo�ajo strupene snovi iz organizma

  • homeopatija pripravlja iz sve�ih korenin izvle�ek kot lek pri boleznih srca, ledvic in mehurja



PRAKTI�NI KOTI�EK


V kuhinji
Cvetovi oslada: za di�avljenje medice in vina; marmeladam in vlo�enemu sadju dajejo blag priokus mandljev

Listi oslada: dajejo zanimiv okus juham; iz njih pripravljamo osladovo pivo

OSLADOVO PIVO
V 9 l vode damo po 5 g oslada, zdravilnega �istca in gladi�nika ter pustimo vreti 15 min. Precedimo in vme�amo 900 g belega sladkorja, ki se mora razpustiti. Skoraj hladno pija�o ustekleni�imo.


V gospodinjstvu
Cvetni vr�i�ki: dajejo prijeten vonj perilu;
prekuhani dajejo zelenkasto rumeno barvilo.

Listi in steblo oslada: s prekuhavanjem dobimo modro barvilo

Korenine oslada: prekuhane dajejo �rno barvilo



 

 
 
 

Dvorec Trebnik, Tehnolo�ko inovacijski zavod Dravinjske doline Grajska 4, 3210 Slovenske Konjice, tel.: 03/ 758 04 80, fax: 03/ 758 04 92