LIPA
Tilia europea


OPIS
Spada v dru�ino lipovk (Tiliaceae). Pri nas rasteta dve vrsti (navadna lipa in lipovec - �rna lipa), se le malo razlikujeta med seboj in sta obe zdravilni. Navadna lipa je drevo, ki zraste do 30 m visoko, veje se razprostirajo na �iroko, njen les je mehak, skorja �ilava. Listi so pecljati, okroglasti, sr�asti in na�iljeni, rob je napiljen, zgornja stran je temnej�a kot spodnja. Ima 5 do 15 cvetov na dolgem peclju in velik pricvetni list, ki ima gladek rob. Plodovi so mehkej�i, ker so prekriti s tankim ovojem. Lipovec je mogo�no drevo, ki zraste do 50 m visoko. To so mogo�ne va�ke lipe, ki dose�ejo 100 in ve� let. Listi so veliki, sr�aste oblike, nazob�ani in na obeh straneh enake zelene barve, od tod ime �rna lipa. Ve� manj�ih cvetov, 2 do 5, so zdru�eni v socvetje pakobul, ki ga pokriva velik pricvetni list. Plodovi so majhni ore�ki, pokriti z debelo lupino, ki ima pet mo�no vidnih robov. Navadna lipa cveti v prvi polovici junija, �rna pa v prvi polovici julija.

ZANIMIVOSTI
Lipov les uporabljamo za pridobivanje lipovega oglja. Pridobivamo ga s suho destilacijo (destilacija brez dostopa zraka) lesa.


UPORABNI DELI
Nabiramo cvetove s pricvetnimi ali ovr�nimi listi obeh vrst lipe, ko so cvetovi popolnoma odprti, toda ne prezreli. Nabiramo jih v lepem son�nem vremenu. Su�imo jih v senci na prepihu. Suhi cvetovi morajo imeti lepo svetlo rumeno barvo in prijeten zna�ilen vonj. Okusa so sladkastega in trpkega. Cvetje hranimo v dobro zaprtih posodah na suhem in temnem prostoru.


NA�IN UPORABE

• v zdravilstvu jo priporoďż˝ajo kot blago sredstvo za spro��anje tesnobnih stanj, razdraďż˝enosti in ďż˝ivďż˝ne napetosti, ki vplivajo na prebavo, krvni tlak in delovanje ďż˝revesja; ker povzroďż˝a znojenje, pa jo uporabljajo tudi za zdravljenje prehladov, gripe in nalezljivih bolezni;

• ďż˝aj deluje tudi za pospeďż˝eno izloďż˝anje urina iz telesa - Ne smemo ga uporabljati dolgo ďż˝asa kot napitek, kajti pri stalnem uďż˝ivanju so se pokazale srďż˝ne okvare.

• v MEDICINI se uporablja tudi lipovo oglje pri zastrupitvah s hrano, vnetjih ďż˝revesa, pri driskah, napenjanju, zaprtju, vendar ga moramo vedno kombinirati z blagim odvajalnim ďż˝ajem, ker veďż˝e nase pline, bakterijske in nekatere kemiďż˝ne strupe.

PRAKTI�NI KOTI�EK

Proti nespe�nosti in ka�lju

�aj - poparek
5 do 10 g cvetja poparimo v 0,5 l vode. Popijemo 2 do 3 skodelice dnevno.

Tinktura
100 g cvetov namakamo 5 dni v 0,5 l 30- odstotnega alkohola. Jemljemo jo po �licah.


Pri razdra�eni ko�i in ustni sluznici ter grlu

�aj - poparek
25 g cvetov poparimo v 0,5 l vode. Z njim izpiramo in umivamo obolela mesta ali usta, grgramo, polagamo obloge.


Pri oteklinah in son�nih opeklinah, pri razdra�enih hemeroidih in intimnih zunanjih delih

Tinktura (oljnata)
50 g cvetov namakamo 10 dni v 0,5 l olja v toplem prostoru.
Rahlo jo vtiramo v ko�o.