KOPRIVA - Urtica dioica


OPIS
Velika kopriva ima do 1,8 m visoko pokon�no steblo, ki je le redko razvejeno. V obi�ajnih razmerah zrastejo 60 do 90 cm visoko in posamezna rastlina zavzame premer do 20 cm. Steblo je posuto z grobimi �galnimi laski, ki so zna�ilnost te rastline, le-te pa najdemo tudi na listih, ki imajo 6 do 17 cm dolge peclje. Ti so ovalne oblike, zo�eni v koni�ast zaklju�ek, imajo izrazito �agasto nazob�an rob in sr�asto oblikovano dno lista, na spodnjem delu pa so nekoliko svetlej�i. Cvetovi so drobni in enospolni. Na eni rastlini so samo �enski ( vise�e ma�ice ) ali samo mo�ki cvetovi ( pokon�na socvetja ). Cveti od junija do septembra.

So rastline tal, bogatih z du�ikom. Pogosto se same zasejejo na opu��enih obdelovalnih tleh. Razmno�evanje je mo�no s semenom ali vegetativno.


ZANIMIVOSTI
Kopriva nastopa v �tevilnih ljudskih vra�ah. Zelo pogosto se je primerjala in povezovala z ljubezensko strastjo, ki v�asih prav tako �ge s po�ivljajo�im ognjem v srcu. Tako se je dodajala ljubezenskim napitkom in talismanom, namenjenim tistim, ki �utijo gore�o ljubezen.

Po izro�ilu naj bi Cezarjevi vojaki vzeli koprivo seboj v Britanijo. Prepri�ani so bili, da se bodo v tamkaj�njem hladnem podnebju ogreli tako, da se bodo podrgnili s peko�imi listi.

V alpskih de�elah je bil v preteklosti obi�aj, da so vrgli nekaj vejic koprive na kuhinjsko ognji��e, kadar so videli, da se bli�a nevihta. S tem so �eleli prepre�iti, da v hi�o udari strela.

Koprivo se neko� uporabljali, kot naravno barvilo. �e danes pa jo ponekod gojijo za pridobivanje klorofila in vlaken iz katerih kasneje izdelujejo vrvi in grobe tkanine.


ZAKAJ KOPRIVA SPE�E?
Po steblu in listih ima �tevilne �galne laske, ki so votli in hranijo dra�ilno me�anico sestavljeno iz mravlji�ne kisline, histamina in acetilholina. �galni laski se kon�ujejo s trdo a krhko konico, ki se �e ob najmanj�em dotiku zlomi in vsebina se razlije po ko�i, kar povzro�i znano peko�o bole�ino.


UPORABNI DELI
Uporablja se vsa rastlina. Mlade rastline nabiramo, ko so velike 10 do 15 centimetrov. Liste nabiramo od maja do avgusta, korenine pa pozno jeseni ali spomladi pred rastjo. Za liste pokosimo cele rastline in jih posu�imo; liste lo�imo od stebel. Rastlina se uporablja v obliki �ajev, tinktur in drugih izvle�kov.


NA�INI UPORABE

• spada med najboljďż˝a ďż˝istila za kri,

• pomembna je pri boleznih seďż˝il; vnetjih, zastajanju seďż˝a, vnetju ledvic, vodenici, odpravljanju peska v ledvicah in celo pri prepreďż˝evanju nastanka ledviďż˝nih kamnov,

• pospeďż˝uje iztrebljanje, izloďż˝a nakopiďż˝ene nezaďż˝elene snovi in vzpodbuja presnovo,

• krepi odpornost proti prehladu,

• priporoďż˝a se pri revmatiďż˝nih boleznih in protinu,

• odliďż˝no zaustavlja krvavitve,

• rahlo zniďż˝uje koliďż˝ino sladkorja v krvi,

• uporablja se za utrjevanje las in odpravljanje prhljaja;

• v KULINARIKI se uporabljajo mladi poganjki. Najbolj pogost naďż˝in priprave je kot ďż˝pinaďż˝a ali ďż˝pinaďż˝na juha. Uporablja pa se lahko tudi v razliďż˝nih prikuhah in nadevih. Lahko je dodatek k sirnim namazom ali se iz nje izdela koprivno pivo.

PRAKTI�NI KOTI�EK


KRVAVITVE IZ NOSU
Posu�ene liste zdrobite v prah. Pri krvavitvah iz nosu se svetuje vdihavanje in njuhanje.


IZDELAVA PREVRELKE ZA TEKO�E GNOJENJE
Koprive naberemo tik pred cvetenjem, nare�emo, damo v sod in prelijemo s postano vodo. Pokrijemo z mre�astim pokrovom in pustimo na soncu tako dolgo, da se teko�ina preneha peniti in potemni. Enkrat na dan je potrebno zmes pome�ati. Ko je zmes kon�ana, jo pred uporabo precedimo in razred�imo z vodo v razmerju 1 : 10 ali 1: 20. Prevrelka �iri neprijeten vonj, ki ga lahko omilimo z dodatkom kamene soli.

KOPRIVE KOT �PINA�A
Potrebne sestavine:

1 kg mladih kopriv
3 stroki �esna
�li�ka masla
�li�ka kisle smetane
nariban mu�katni ore��ek

Koprive najprej dobro operemo in blan�iramo. Na maslu prepra�imo na drobno narezan �esen, ki mu dodamo odcejene na drobno sesekljane koprive. Kuhamo cca. 5 minut, solimo, dodamo mu�katni ore��ek in smetano.