REGRAT - Taraxacum officinale


OPIS
Regrat spada v druďż˝ino nebinovk ( Asteraceae ). Je trajna zelika, vsem dobro znana rastlina. Spada med najbolj razďż˝irjen »plevel« in je zelo zdravilen. Zgodaj spomladi poďż˝ene pritliďż˝ne liste, ki tvorijo listno roďż˝ico ( rozeto ). Listi so ďż˝iljasti ali obrnjeno jajďż˝asti, rob je cel ali pogosto moďż˝no nazobďż˝an. Enostavno okroglo, votlo steblo nosi po en cvetni koďż˝ek z rumenimi cvetovi. Po cvetenju ostanejo na cveti��u ďż˝tevilna semena, ki jih veter raznaďż˝a in se rastlina na ta naďż˝in zelo razmnoďż˝uje. Cveti v glavnem aprila in maja. V vseh nadzemnih delih rastline in v koreninah je mleďż˝ni sok, ki je zelo zdravilen, ďż˝eprav zanj mnogokrat velja napaďż˝no mnenje, da je strupen. Regrat nima znaďż˝ilnega vonja in je grenkega okusa.

Raste po travnikih, pa�nikih, po poteh, ob ograjah, na zelenicah, na zapu��enih vrtovih in njivah.


UPORABNI DELI
Za zdravljenje slu�i celotna rastlina, nadzemni in podzemni deli. Nadzemni del rastline in korenino nabiramo pred cvetenjem, cvetne ko�ke pa v �asu cvetenja.

Najbolj zdravilni del je korenina, ki jo izkopljemo pred cvetenjem ali v jeseni. Pri tem moramo biti previdni, da je ne ranimo, ker lahko odte�e mle�ni sok, izguba le-tega pa zmanj�a zdravilni u�inek.

Nadzemni del odstranimo �ele takrat, ko je korenina povsem suha, ker bi tudi tako lahko pri�lo do izgube mle�nega soka. Sam nadzemni del rastline nabiramo v suhem in lepem vremenu.


NA�INI UPORABE

• sveďż˝ se uporablja kot solata, ki deluje na organizem krepilno,

• vpliva na izboljďż˝anje celotne presnove,

• ima izreden vpliv na ďż˝i��enje krvi, tako ga je mogoďż˝e uporabiti pri protinu, revmatizmu, ďż˝krofulozi, koďż˝nih ekcemih, liďż˝ajih, akutnih oteklinah, ďż˝irih, krvnih boleznih, tol��avosti, starostnih pojavih, neje��nosti, lenem ďż˝revesju, motnjah v delovanju jeter in ďż˝olďż˝nika, kakor tudi pri prsni in trebuďż˝ni vodenici,

• priporoďż˝ljiv je tudi pri sladkorni bolezni;

PRAKTI�NI KOTI�EK

Regratov �aj
Za regratov �aj uporabljamo me�anico posu�enih listov, cvetove in drobno zrezane korenine. Za eno skodelico potrebujemo 1 do 2 �ajni �li�ki me�anice v prelivu, na dan pa je priporo�ljivo zau�iti 2 do 3. Mla�nemu �aju lahko namesto sladkorja dodamo med, tako �e pove�amo zdravilni u�inek.

Rastlino vedno su�imo le v senci in se je kar najmanj dotikamo z rokami. Za obra�anje uporabljamo primerno orodje.


�aj iz cvetov
Uporabljamo v kozmetiki kot losion za beljenje son�nih peg.


Regratova tinktura
100 g korenike namakamo 10 dni v ½ l 20% alkohola. Vzamemo 3 do 4 ďż˝lice dnevno med obroki.


Regratov sirup
Vzamemo 4 prgi��a cvetov in jih dobro prekuhamo v 2 litrih vode, precedimo, dodamo vro�emu soku 1,5 kg sladkorja in sok dveh limon ter med kuhanjem neprestano me�amo, da nastane gosta teko�ina. Vlijemo jo v steklenice, dobro zama�imo in spravimo v klet z dulcem navzdol.


Regratovo vino
Naberemo 6 litrov dobro stisnjenih suhih regratovih cvetnih ko�kov, jih skrbno oskubimo, dolijemo 6 litrov sve�e vode in dodamo lupino 2-eh limon in 2-eh pomaran� ter kuhamo �etrt do pol ure. Precedimo skozi laneno krpo. Odcejenemu soku dodamo 3 kg sladkorja ter sok obeh limon in pomaran�, dobro preme�amo in pustimo, da se sok shladi.

Potem raztopimo v polovici skodelice mla�ne vode toliko kvasa, da nastane ka�asta raztopina. To raztopino zame�amo v ohlajeni sok in pustimo vreti 5 dni, najbolje blizu izvora toplote. Kakor hitro teko�ina dobro prevre, jo zopet precedimo skozi laneno krpo in nato�imo v �ampanjske steklenice. Le-te moramo pred uporabo sterilizirati. Mo�no zama�imo, zama�ke preve�emo in zape�atimo ter spravimo v hladno klet ali temen kot, z vratom navzdol v kup peska. �ez dva meseca je pija�a pitna in dr�i skoraj neomejeno dolgo. Pravilno pripravljeno vino je bistro kakor voda, zelo mo�no in se pri natakanju peni kakor pene�e se vino.