SLEZ - ALTHAEA OFFICINALIS


Nekatera druga imena:
ajbi�, beli popelj, slezen, �lez, oslez, navadni slez, beli slez, sliz, slizka, zelnik


OPIS
Iz mo�ne, mesnate korenine po�ene pokon�no, rahlo dlakavo steblo do 2 m visoko. Listi imajo kratke peclje, so puhasti, z nazob�anim robom, deljeni na tri ali pet krp. Belo ro�nati cvetovi v premeru do 4 cm nas razveseljujejo od julija do septembra. Plod je pokovec, ki razpade na plo��ata , svetlo rjava semena, velika nekaj milimetrov.

Za gojenje je nezahtevna trajnica. Najbolje uspeva na son�ni legi v vla�nih, zmerno rodovitnih tleh brez kamenja. Razmno�uje se s semenom ali delitvijo korenin.


ZANIMIVOSTI
V anglosaďż˝kem svetu je zelo priljubljena sla��ica »marsh mallow«, katere tradicionalna naravna sestavina je bil ravno slez. Sluz iz njegovih v prah zdrobljenih korenin, ki se v vodi zgosti, so skupaj s sladkorjem segrevali tako dolgo, da so dobili sladko, rahlo testo. Dandanes sicer ďż˝e lahko kupite sladico s tem imenom, vendar nima veďż˝ veliko skupnega z nekdanjim receptom.

* * * *

Slez spada v druďż˝ino slezenovk, ki ďż˝teje kar tisoďż˝ vrst. Vse druďż˝i zdravilna mehďż˝alna sluz in rodovno ime Althaea, ki izhaja iz grďż˝ke besede »altho«, kar pomeni zdraviti.

* * * *

Slez so uporabljali �e v davni preteklosti o �emer pri�ajo �tevilni stari viri. Omenja ga biblija, kitajsko ter arabsko zgodovinopisje, o njem poro�ajo Pitagora, Platon in Vergil. In kak�ne vloge so mu bile pisane v davnini? Hvalijo ga kot cenjeno hrano v �asu velikih lakot. V stari Gr�iji so z njim okra�evali grobove. Rimljani pa so si ga privo��ili v je�menovi juhi in kot nadev za odojke.



UPORABNI DELI
Pri slezu koristimo korenine, liste, cvetove in semena. Korenine kopljemo oktobra ali zgodaj spomladi. Liste obiramo ali sproti, med majem in julijem ali �e bolje takoj po cvetenju, saj imajo takrat najve� zdravilne sluzi.

Rastlino shranjujemo tako, da semena, cvetove in liste posu�imo, korenine nastrgamo in posu�imo ali iz njih izdelamo sirup.


NA�INI UPORABE

V KULINARIKI
V solatah lahko uporabljamo cvetove, mlade liste, kot tudi semena, ki jih potresemo podobno kot zmlete le�nike.

Liste lahko namo�imo v kisu in olju, jih skuhamo na sopari ter ponudimo kot zelenjavo.

Tudi korenine so okusne. Skuhamo jih, da se zmeh�ajo, nato jih ocvremo.

V KOZMETIKI
V naravni kozmetiki se slez uporablja predvsem za meh�anje ne�ne in krhke ko�e. Deluje kot dobro sredstvo za vla�enje suhih rok in lasi��a. Primeren pa je tudi za obrazne maske, losjone in obkladke za o�i (meh�a ko�o okoli o�i).

V ZDRAVILSTVU
Rastlina je zagotovo najbolj prepoznavna po tem, da pomirja ka�elj. Zaradi visoke vsebnosti sluzi, varuje ko�o in sluznice notranjih organov pred dodatnim dra�enjem in pospe�uje njihovo celjenje. Tako se uporablja predvsem pri katarjih dihalnih poti, vnetjih ustne in �relne sluznice, �elod�nega in �revesnega katarja, vnetje se�nega mehurja in se�evoda. Deluje tudi pri celjenju ran, zato se zunanje koristi pri zdravljenju bul, turov in ognojkov. Pomaga pri nabreklih kr�nih �ilah.

Najbolj�i na�in uporabe sleza je kot hladni izvle�ek, pripravlja pa se tudi kot poparek, sirup in tinktura.

OPOZORILO!
Slez lahko pove�a u�inek zdravilom za sladkorno bolezen.


PRAKTI�NI KOTI�EK

HLADNI IZVLE�EK
3g zeli namo�imo za ve� ur v hladni vodi. Segreti hladni izvle�ek pijemo trikrat na dan.

PRI LUSKAVICI
Korenino skuhamo in s povr�ine snamemo �krob, ki se izlo�i. Teko�ino uporabimo kot blago milo pri ko�nih obolenjih, kot je luskavica.

ZA ZUNANJO UPORABO
25 g zeli na hitro prevremo v pol litra vode. Dobljeni izvle�ek uporabimo za grgranje, izpiranje in obkladke obolelih mest.