PREHLAD

Prehlad je virusna oku�ba sluznice nosu, sluznice nosu, sinusov, �rela in velikih dihalnih poti. Povzro�ajo ga razli�ni virusi, kar nas takrat, ko nam te�e iz nosu ali na vse pretege ka�ljamo, niti ne zanima. Na tem mestu vas �elimo seznaniti predvsem z dejstvi, s tistimi, ki bodo ob vstopu v zimo morda prepre�ila ali vsaj olaj�ala va�e tegobe, povezane s prehladnimi obolenji.

Vzroki prehlada niso najbolj jasni. Ob�utek mraza namre� sam po sebi ne povzro�a prehlada niti ne pove�a dovzetnosti za oku�bo z virusom. Raziskave so pokazale, da se prehlad pogosteje pojavi pri ljudeh, ki so utrujeni ali �ustveno iz�rpani, imajo alergijske spremembe v nosu ali �relu, a tudi pri �enskah v obdobju med menstrualnima cikloma.

Najprej naj predstavimo nekaj splo�nih dejstev o prehladu.

Prehlad - znaki
…se pojavi ďż˝e naslednji dan ali najpozneje tri dni po okuďż˝bi. Zaďż˝ne se z nelagodnim obďż˝utkom v nosu ali ďż˝relu, ki mu sledijo kihanje, nahod in zmerno slabo poďż˝utje, Prvi znaki vnetja so zamaďż˝en nos, suhost in boleďż˝ine v ďż˝relu ter hripavost. Telesna temperatura je obiďż˝ajno sprva nekoliko poviďż˝ana, pozneje pa normalna. Izcedek iz nosu je voden in bister ter v prvih dveh dneh bolezni zelo moteďż˝. ďż˝ez ďż˝as je gostejďż˝i, moten, rumeno zelen in manj obilen. Veliko bolnikov s prehladom tudi kaďż˝lja.

Trajanje
Bolezen obi�ajno mine v �tirih do desetih dneh, suh ali produktiven ka�elj pa lahko vztraja �e drugi teden bolezni. Prehlad ponavadi mine sam od sebe, le redko pa pride do zapletov, kot sta vnetje obnosnih votlin in srednjega u�esa.

Prehlad se �iri z neposrednim stikom, z izlo�ki iz bolnikovih zgornjih dihal, ki pridejo na ko�o zdrave osebe ali predmete. Najpogosteje viruse prenesemo z umazanimi rokami na nosno sluznico ali o�esno veznico, zato je higiena rok v obdobju prehladov nadvse pomembna. Nekateri virusi prehlada se �irijo tudi s kaplji�no oku�bo.

Dober imunski sistem zagotovo spada med najpomembnejďż˝e odganjalce prehladnih obolenj. Imunski sistem je v nenehni pripravljenosti in se odzove takoj, ko v telo vdrejo povzroďż˝itelji bolezni. ďż˝e deluje pravilno, takoj po vdoru povzroďż˝itelja ustvari protitelesa, ki ga sistematiďż˝no uniďż˝ijo. Jasni znaki, da imunski sitem deluje slabďż˝e, je pogosta obolevnost, zlasti za angino, prehladi, bronhitisom,… Imunski sistem se v razliďż˝nih ďż˝ivljenjskih obdobjih spreminja. Takoj po porodu otroka varuje materin imunski sistem, vendar to traja le kratek ďż˝as: otrok mora razviti svoj imunski sistem. Tu tiďż˝i vzrok, zakaj otroci v prvih letih ďż˝ivljenja pogosto obolevajo.

Po mnenju nekaterih strokovnjakov na imunski sistem v veliki meri vpliva tudi du�evnost. Vsaki�, ko do�ivimo kaj pozitivnega ali negativnega, mo�gani ustvarijo informacijsko snov, ki pomaga organizmu, da se prilagodi novemu polo�aju.

Imunski sistem se gradi in tudi ru�i. �e za�utite:

• razliďż˝ne difuzne teďż˝ave

• pobitost in potrtost

• razdraďż˝ljivost

• motnje spanja

je z va�im imunskim sistemom najbr� nekaj narobe. Obi��ite zdravnika. �e posebno pozorni bodite na naslednje znake: pogoste oku�be, prehladi, ponavljajo�a se vnetja mehurja, trdovratna glivi�na obolenja, te�ave s ko�o, pogost herpes, te�ke motnje koncentracije, glavoboli, depresija, izguba �elje po spolnosti.

Preverite ponudbo eliksirjev Dvorca Trebnik!


Kako lahko prehlad prepre�imo?
�e se spra�ujete zakaj nismo imuni proti prehladu je odgovor - ker se imunski sistem lahko brani proti povzro�iteljem obolenja samo, �e ga pozna. Virusi prehlada in gripe pa se vedno znova spreminjajo in sicer spreminjajo svojo vrhnjo plast in so zato na�emu imunskemu sistemu vedno tuji oz. novi. Zato tudi �e niso odkrili cepiva proti prehladu.

Nekaj prakti�nih nasvetov:

1. Zgodaj spat in zgodaj pokonci! Ne spite ne manj, ne ve� kot potrebujete (ve�ina ljudi potrebuje od �est do osem ur spanja)

2. �imve�, vsaj uro ali dve na dan hodite po gozdu ali bli�njih hribih ter vsrkajte vase �imve� �istega zraka in son�ne svetlobe.

3. Vsako jutro si s posebnim strgalnikom o�istite jezik in nato pet minut �vrkljajte hladno stisnjeno son�ni�no ali sezamovo olje.
   
   Preverite ponudbo na�ih izdelkov v kategoriji Olja
    

4. U�ivajte hrano, ki krepi sluznice in �isti dihalne poti (koren�ek, repa, �rna redkev, hren)

5. U�ivajte �immanj hrane, ki zasluzi dihalne poti, torej mleka, mle�nih izdelkov in kruha, predvsem p�eni�nega, zlasti belega.

6. Redno pijte �aj materine du�ice, ki razku�uje dihalne poti. Pijte ga od 2 - 3 krta na dan, in sicer med obroki.

7. Humor, smeh in dobro razpolo�enje krepijo imunski sistem. Po spro��enem smehu se �tevilo imunskih telesc v krvi povi�a. Zato velja priporo�ilo: vsaj enkrat na dan se od srca nasmejte.

Pomembno je tudi, da lo�ujete med prehladom in gripo. Slednja je precej nevarnej�a in se ponavadi poka�e z mnogo mo�enje izra�enimi te�avami kot prehlad. Nujno obi��ite zdravnika, �e so simptomi prehlada mo�nej�i kot opisano, imate vro�ino in bole�e mi�ice.