HLADNE ROKE IN NOGE

Mnogo ljudi ima pozimi hladne roke in noge. Nekateri imajo huj�e te�ave: tudi v kurjenih prostorih, pod pernico ali na prijeten poletni dan jim ne bo uspelo ohraniti toplih okon�in, �eprav imajo drugi deli telesa primerno temperaturo.

Hladne noge in roke imajo �tevilne vzroke: zastrupitve s te�kimi kovinami, �iv�ne bolezni, slabo delovanje ledvic, nizek krvni tlak ali napa�na obleka. Obleka je odlo�ilna za za��ito rok in nog pred mrazom. Superge na primer pospe�ujejo potenje nog.

Eden izmed vzrokov je tudi psihi�en - strah in stres zni�ujeta temperaturo ko�e, pri �emer ima posebno vlogo vegetativno �iv�evje. �e se mu zdi, da je nevarnost blizu, spro�i zo�itev ko�nih �il. Kot uspe�na terapija preto�nih motenj rok in nog se je pokazal avtogeni trening, ki pa se ga je treba nau�iti pri strokovnjaku.

Preizku�ena samopomo�:
STRAN S KAVO IN CIGARETI
Kofein in nikotin zo�ujeta �ile v ko�i.

URIMO KO�NE �ILE
Izberemo sobo s primerno temperaturo in potopimo roke za 3 do 5 minut v posodo s hladno vodo. Nato se napotimo v hladen prostor (klet ali kopalnico) in ponovno potopimo roke za 3 do 5 minut v toplo vodo.

HOJA PO VODI
Stopimo v kad, ki smo jo do sredine me� napolnili s hladno vodo, in hodimo sem in tja, tako da dvigujemo noge iz vode. Pri�nimo z 1 minuto in po�asi stopnjujemo do 5 minut, kolikor pa� vzdr�imo.

ďż˝e nekaj praktiďż˝nih nasvetov: nosite nogavice iz meďż˝anih tkanin, ki vpijajo pot in izolirajo noge; pazite na udobno obleko; uporabljajte veďż˝ kosov obleke - bolje kot par debelih nogavic ��itita noge dva para tankih; v mrazu si pokrijte glavo s kapo, klobukom, ďż˝epico…

ZDRAVO SRCE
Zdravo srce je osnova za �ivljenje. Nezdrava prehrana, premalo telesnega gibanja in kajenje, to so najpomembnej�i vzroki sr�no - �ilnih bolezni. �kodljive �ivljenjske navade se vedno bolj pogosto pojavljajo tudi pri otrocih in mladini. Zato je nujno, da imamo osnovne informacije KAKO LAHKO PREPRE�IMO mo�nost obolelosti za boleznimi SRCA in O�ILJA.

Dejstvo je, da so bolezni srca in o�ilja dandanes ubijalec �tevilka ena. Sistem cirkulacije sestavlja srce, o�ilje in kri. Njegova funkcija je distribucija kisika in hranil do vsake celice, transport ogljikovega dioksida ter odpadnih snovi iz celic, uravnavanje PH- vrednosti, uravnavanje telesne temperature in sposobnost strjevanja krvi v slu�aju krvavitev.


KAKO SRCE DELUJE?
Srce dnevno pre�rpa kar sedem tiso� litrov krvi in stotiso�krat utripne. Od rojstva do osemdesetega leta starosti je to 250 milijonov utripa. Pa vendar je ta �ivljenjsko pomembna mi�ica velika le za pest. Srce lahko primerjamo s �rpalko in vsaka �rpalka ima seveda tudi cevi. Pri srcu so to �ile in zato vedno, ko govorimo o srcu govorimo o sr�no - �ilnem sistemu. Srce se mora s svojim delovanjem prilagajati razli�nim potrebam in okoli��inam, recimo pri teku. Bitje srca se pri telesni obremenitvi pove�a. Do tega pride zaradi ve�je potrebe kisika v telesu. Najve� kisika potrebujejo tudi tisti deli telesa, ki so dejavni.

Koronarne arterije napajajo preko sten srca kisik in hranila, ki so nujna za delovanje sr�ne mi�ice. �e pride do zmanj�anja dobave kisika, se pojavi bole�ina v prsih. �e pride do zama�itve koronarnih arterij in je prepre�en dotok krvi v sr�no mi�ico, pride do sr�nega napada.

Med dejavnike tveganja za bolezni srca spada tudi visok krvni tlak. Visok krvni tlak dodatno obremenjuje srce, saj mora pri zo�anem �ilju mo�neje potiskati kri po �ilah. Visok krvni pritisk (hipertenzija) pa lahko rezultira v kap.

Najpogostej�i vzroki za nastanek zmanj�anja pretoka so obloge ma��ob in holesterola na stenah o�ilja. Raven holesterola v krvi je potrebno nadzorovati, vendar se brez njega ne bi odvijali �ivljenjsko potrebni procesi v telesu. Poznamo dve obliki holesterola. Eden je tisti, ki �loveku �koduje in ki ga moramo obdr�ati na �im ni�ji ravni. Drugi pa je �loveku manj �kodljivi holesterol, ki pa je odvisen od �tevilnih dejavnikov, zlasti od prehrane in na�ina �ivljenja.

Totrovega olje - za zni�anje holesterola

Vzrok pove�ane koli�ine ma��ob je nepravilna prehrana, zato naj bo izbira hrane �im bolj pestra. Odlo�ajte se za �ita in izdelke iz njih, zelenjavo in sadje. U�ivajte hrano, ki vsebuje malo ma��ob (�im manj nasi�enih ma��ob in holesterola) in malo sladkorja. Pomembno je omejiti vnos soli. Pitje alkoholnih pija� naj bo, tudi zaradi visoke vsebnosti energije, zmerno. Odsvetujemo tudi pitje ve�jih koli�in kave.

Nakup olivnega olja

Dejavnik tveganja je tudi stres - stresi so sicer zelo razli�ni.

Torej, najpogostej�i dejavniki tveganja za bolezni srca in o�ilja so: nepravilna prehrana, premalo gibanja, kajenje, stres, prekomerno pitje alkohola, debelost in visok krvni tlak.

Resniďż˝no Vam polagamo na srce, da bodite pozorni nase in na zadeve, ki jih » dajete » vase!

Bodite pozorni tudi na OPOZORILNA ZNAMENJA, ki morda ka�ejo na mo�nosti za prihajajo�e zdravstvene te�ave s srcem in o�iljem.

OTE�ENO DIHANJE - vzrok za ote�eno dihanje je lahko bolno srce, lahko pa je vzrok tudi v bolnih plju�ih ali pa v spremenjeni sestavi krvi.

BOLEďż˝INA - nevarna je obďż˝asna boleďż˝ina, ki je posledica premajhne preskrbe srďż˝ne miďż˝ice s kisikom ( » angina pektoris » , ki se obďż˝uti v prsnem predelu in ne v predelu srca. Vzrok za boleďż˝ino na levi strani prsnega koďż˝a je lahko v srďż˝ni miďż˝ici ali pa tudi izven srca ( vnetne in druge spremembe sklepov, bolezni pljuďż˝, …) Kratkotrajna, zbadajoďż˝a boleďż˝ina v predelu srca najveďż˝krat ni nevarna. V primeru boleďż˝ine je dobro, ďż˝e si srďż˝ni predel pogrejete s termoforjem - vroďż˝ina ďż˝iri ďż˝ile, zoďż˝ene zaradi krďż˝a.

Nakup naravnega termoforja s ko��icami


MODRIKAVOST KO�E IN SLUZNIC - vsak z modrikasto ko�o ni izklju�no sr�ni bolnik in tudi vsak sr�ni bolnik nima tega znamenja.

OTEKLINA - otekline na nogah so znano znamenje za sr�ne bolnike, vendar oslabela sr�na mi�ica ni poglavitni vzrok. Le ta je - upo�asnjen in oslabljen pretok krvi v dovodnicah ob izra�enih kr�nih �ilah.

MOTNJE SR�NEGA UTRIPA - normalno �tevilo utripov je 60 - 80 / minuto. V primeru ve�kratnega nerednega utripanja srca se posvetujte za ugotovitev vzroka s svojim zdravnikom.

Za konec �e nekaj dolgo znanih zapovedi za zdravo srce:

Najprej moramo biti pozorni na svoje prednike. �e so ti zgodaj umirali in sicer zaradi sr�no - �ilnih bolezni, potem gotovo tudi za nas obstaja ve�je tveganje. Zato je zelo pomembno, da pazimo na na�in �ivljenja. Uravnavajte in nadzorujte svoj krvni tlak. Najdite �as za redno telesno dejavnost, ne le enkrat na 14 dni - s tem bolj �kodujete kot koristite. Pazite na prehrano, jejte zdravo in uravnote�eno prehrano, ki naj vsebuje veliko zelenjave in malo koncentriranih ma��ob, izogibajte se prekomernemu u�ivanju sladkarij. Srcu zelo �kodi tudi prekomerno pitje alkohola, kajenje in podobne razvade.