STRES � NA� VSAKDANJIK


SPLO�NO O STRESU

STRES JE POJEM, KI SE JE V DANA�NJEM �ASU MO�NO UVELJAVIL. To seveda ni nobeno presene�enje, dana�nji na�in �ivljenja nas soo�a z mnogo ve� izzivi, dra�ljaji in vplivi iz okolja kot kdajkoli prej. V pogovorih veliko sli�imo o stresu, zaradi �olanja, nove zaposlitve, lo�itve od star�ev ali ljubljenih oseb, nezaupanja vase v odnosih do drugih, nujnih nalog ter pomembnih odlo�itev na delovnem mestu, govorov in sprejemov v javnosti. Vsi ga ob�utijo, vsi govorijo o njem, vendar so se le nekateri zavzeli, da bi odkrili, kaj je sploh v resnici . . . Kot razli�ne besede ima tudi stres za razli�ne ljudi razli�ne pomene, zato je njegov pomen vsebinsko zelo te�ko razlo�iti.

Sama BESEDA STRES prihaja iz latin��ine. Prvi� je bila uporabljena v angle��ini 17.stoletja in sicer za opis napetosti, pritiska in obremenitve. Kasneje je bil izraz stres prevzet iz fizike; poslej je pomenil silo, pritisk ali mo�an vpliv, ki deluje na predmet ali osebo. Fiziolo�ko, v �ivem svetu, pa stres lahko preprosto definiramo kot odziv organizma na potencialno �kodljiv dejavnik.

STRESA TOREJ NE DOLO�A TISTO KAR GA POVZRO�A, AMPAK �LOVEKOVA REAKCIJA NA TA VZROK, ki ga s strokovnim izrazom imenujemo stresor. Gre predvsem za to, ali se spremembi, ki nastane, zmoremo prilagoditi. Ljudje, ki se spremembam lahko prilagodijo, stres komajda ob�utijo, v kolikor pa prilagoditev ni mo�na, stres postane pretres.

STRES IMA V MAJHNIH KOLI�INAH POZITIVEN U�INEK, stalen stres ( pritisk ) pa po�koduje telo in du�o. Stres ima torej dva obraza, lahko je koristen in prijazen, lahko pa �koduje na�emu organizmu. Kadar nepredvidene dogodke, zahteve, ovire dojemamo kot izzive, nam prav�nja mera napetosti in vznemirjenja omogo�a uspe�nej�e premagovanje te�av, ve�jo u�inkovitost in ustvarjalnost, ob�utimo navdu�enost in spodbudo. V kolikor pa stres dejansko ne nudi u�itka zaradi izziva, ki ga predstavlja, potla�i in prizadene na� imunski sistem, energijske nivoje, stanje duha in kvaliteto �ivljenja.

Dokazano je, da imajo pretirani �ivljenjski dogodki pomembno vlogo pri nastanku telesnih ter du�evnih obolenj. O�itna je POVEZAVA MED STRESOM IN VELIKIM �TEVILOM RAZLI�NIH BOLEZNI, kot so alergije, �elod�ni �iri, sr�ni napadi, depresija. Zato je smiselno, da si, kadar zbolimo, za prvenstveno nalogo postavimo cilj, da zmanj�amo stres, ki nas ogro�a. Postavljamo si prednostne naloge, kaj moramo opraviti, urediti �im prej, kaj pa lahko po�aka, da si ne nalo�imo vsega naenkrat.


SIMPTOMI STRESA

Med vedenjske znake stresa uvr��amo:
- tesnoba, nemir, napetost, zaskrbljenost
- nespe�nost
- pozabljivost
- utrujenost
- te�ave z zbranostjo, pozornostjo
- neodlo�nost
- nedokon�anje nalog, lotevanje vedno novih nalog
- razbijanje srca
- potrtost, depresija, ob�utek nemo�i in obupa
- razdra�ljivost, jeza, napadalnost, nepotrpe�ljivost
- nezadovoljstvo
- pretirana ob�utljivost
- pomanjkanje samospo�tovanja, nezanimanje za okolje
- ob�utek preobremenjenosti



NEKAJ NASVETOV ZA PREMAGOVANJE STRESA

ZAJEMITE SAPO: Za pomiritev napetih �ivcev pomaga preprosta vaja: desetkrat na dan globoko vdihnite, zadr�ite dih in nato po�asi izdihnite.

NAREDITE SEZNAM: Na�rtujte svojo dejavnost tako, da si izmenoma sledijo enostavnej�a in bolj zahtevna opravila, priljubljene in nepriljubljene aktivnosti. Na svojem urniku pustite vsak dan nekaj prostora za morebitne nepri�akovane nujne intervencije.

TELESNA AKTIVNOST: Ena od zelo u�inkovitih metod, s katerimi lahko vplivamo na svoje po�utje, je gibanje.�tevilne raziskave ugotavljajo, da so pokazatelji mentalnega zdravja v tesni pozitivni povezavi s telesno aktivnostjo. Fizi�na aktivnost pomaga pri premagovanju stresa in nevtralizira negativno psihi�no energijo.

PO�ITEK: Ob preobilici dela in �tevilnih nalogah, ki jih moramo izpolniti v vsakdanjem �ivljenju, prepogosto pozabljamo na po�itek. Razli�ne �tudije ka�ejo, da je zadosten po�itek nujen za regeneracijo in obnovo telesnih ter predvsem mentalnih sposobnosti. Priporo�ljivo je, da spite najmanj sedem ur na no�, �ez dan pa si privo��ite redne odmore in predahe, med katerimi po�nite samo, kar vas veseli.

NE PRETIRAVAJTE: Stvari, ki jih nameravate opraviti, enakomerno porazdelite na posamezne dneve. Izogibajte se prenaglim, prepogostim spremembam naenkrat. Vsaka sprememba predstavlja stres za na� organizem, zato le-ta potrebuje �as, da se sprijazni s spremembo, nato pa �e, da se navadi nanjo. �e boste upo�tevali pregovor , �da se po�asi dale� pride�, se ne boste po�utili kot popolna zguba, �e vam kak�na stvar spodleti . Nekaj pa vam je le uspelo narediti. Bodite realisti�ni, ne precenjujte se in ne pri�akujte ( zahtevajte ) preve� od sebe in svoje okolice. Ne pozabite, da ima vsak �lovek kdaj smolo ali slab dan.

POGOVOR: Pogovorite se o svojih problemih in o vsem, kar vas pesti s �lovekom, ki vam je naklonjen in vas razume. Ko sami niste ve� kos bremenom, ki vas te�ijo, poi��ite pomo� strokovnjaka ( zdravnika, psihologa, svetovalca ).

OLJNA MASA�A: �e se zjutraj zbudite utrujeni, se lotite masa�e takoj ko vstanete. Priporo�ljiva je uporaba naslednjih eteri�nih olj: melise, kamilice, sivke. Deset kapljic zme�amo z eno veliko �lico jojobinega ali mandljevega olja.

SKRB ZA TELO: Na bolj�o sposobnost za obvladovanje stresa vpliva tudi nega telesa ter urejena zunanjost, ki nam izbolj�ata po�utje in pomagata pri utrjevanju zadovoljstva s samim seboj.

HRANA IN RAZPOLO�ENJE: Hrana pomembno vpliva na na�e razpolo�enje. JAGODE S �OKOLADO SO KOT NALA�� ZA BOLJ�O VOLJO. Antioksidanti v jagodah se � spopadajo� s stresom, �okolada pa spodbuja hormone , ki so �odgovorni� za ljubezen. TUDI BANANE LAHKO PRIPOMOREJO K BOLJ�EMU RAZPOLO�ENJU. Odlikujejo jih vitamini skupine B, ki krepijo �iv�ni sistem in dvigujejo stopnjo serotonina ( hormona sre�e ). Doma si lahko pripravimo na olivnem olju POKOVKO, ki vsebuje ogljikove hidrate, ki prav tako VZPODBUJAJO HORMON SRE�E.

DI�E�A KOPEL: Aromati�ne kopeli z rastlinskimi dodatki �istijo ko�o in delujejo pomirjevalno. Za di�e�o kopel zadostuje �e nekaj kapljic eteri�nega olja , ki ga ne damo direktno v vodo za kopanje, ampak ga prej zme�amo s kozarcem mleka ali �lico medu. Tako se bo eteri�no olje dobro zme�alo z vodo, sicer bi le plavalo na povr�ini vode. Me�anico pa zlijemo v vodo tik preden se potopimo vanjo. Za sprostitev lahko izberemo eteri�na olja sivke, pomaran�e, mandarine, melise, jasmina, ro�marina, brina. Kopeli lahko tudi inhaliramo tako, da se nagnemo nad posodo za 10 � 15 minut. Zaradi prijetnih in spro��ujo�ih vonjev boste postali pomirjeni in slabe ter negativne misli vas bodo kar zapustile.