Seveda dobrodošli na Dvorcu Trebnik - Ekološkem, turisti�nem in izobraževalnem središï¿½u za vsa življenjska obdobja, ki Vas bo na teh straneh popeljal skozi svoje lepote, skrivnosti, svojo zgodovino in sedanjost, ki Vam omogo�a in nudi prenekatere možnosti. Popeljal in predstavil Vam bo svojo pestro ponudbo:

• ponudbo turisti�nih programov
• ponudbo svojih, naravi in zdravju prijaznih izdelkov (naravna kozmetika, zelišï¿½a, tekstil)
• ponudbo dekorativnega in darilnega programa
• ponudbo seminarskega turizma
• nove razvojne programe in program "Nove storitve"

ter Vas nenazadnje seznanil s konceptom svojega dosedanjega in tudi prihodnjega razvoja, katerega del lahko postanete tudi Vi.

Seznanite se z našimi projekti, Ekološka ozavešï¿½enost, naravnost in unikatnost je zajeta v vseh segmentih našega delovanja za Vas in Vaš boljši ter lepši vsakdan.

Vabljeni ste, da vstopite v naše dogajanje z vpogledom skozi �as!
 

POT SKOZI ZGODOVINO ��

V virih se prvi� omenja �e leta 1308 kot "Trebnikke", kot dvor pod konji�kim gradom pa leta 1362. Znano je, da je leta 1395 Ne�a von Freudenberg iz Zre� prinesla svojemu soprogu Henriku Auerju kot doto v zakon ta dvor. Po tem dvoru se od leta 1412 dalje imenujejo Ahac Trebni�ki in njegovi nasledniki. Iz novej�ih urbarjev pa ni povsem razvidno, �e je prvotni Trebni�ki dvor stal na istem mestu kot poznej�i dvorec. Sami lastniki Trebnika se ve�krat omenjajo v 16. in 17. stoletju. V letu 1621 je Erazem baron Trebni�ki prodal dvor Hansu Kri�tofu Tattenbachu, ki je trebni�ko posest zdru�il s konji�ko, ob enem pa verjetno pozidal novi dvorec, ki je kasneje znan kot Windischgr�tzova gra��ina, lastniki Konji�kega gradu in Trebnika so pa poslej isti.

Tattenbachom so po obdobju med leti 1670 in 1685, ko je bil dvorec v cesarskih rokah, leta 1692 sledili �i�ki kartuzijani, med leti 1783 in 1828 je stavbo upravljal verski sklad, leta 1828 pa je pri�la v roke knezov Windischgr�tzov, ki so jo posedovali do konca druge svetovne vojne. Le - ti so v gra��ini �iveli ob�asno, med samo vojno pa so prihajali redkeje, kajti del stavbe so zasedli Nemci, ki so imeli v njej zapore. Med vojno so nekaj pohi�tva odpeljali v Avstrijo, ostalo opremo gra��ine pa so po vojni okoli�ki ljudje razva�ali in tudi uni�ili ter ga uporabili za kurjavo (danes v gra��ini skoraj ni ve� nekdanjega pohi�tva in opreme, razen redkih primerov). V sklopu gra��ine so bili takrat tudi hlevi za konje, govedo, svinje, koko�i, mlatilnice, vrtnarija, v bli�ini gospodarskih poslopij pa je stal tudi kozolec. ��

IN VSE DO DANES
Dana�nji gra��inski kompleks obsega dve stavbi ter eno manj�o, katerega jedro je osrednji trakt, ki je - sode� po najstarej�ih ohranjenih sestavinah - iz prve polovice 17. stoletja. Ta gra��inski kompleks na mestnem obrobju, poznan kot Windischgr�tzova gra��ina - danes Dvorec Trebnik, pa je v letu 1996 podjetje Jelen d.d. odkupilo od Ob�ine Slovenske Konjice z namenom oz. vizijo POSTAVITI v stavbah Dvorca Trebnik in na zemlji��u velikosti 15 hektarjev, PROGRAM, KI BO POVEZOVAL RAZLI�NE VSEBINE, OD TURISTI�NE PONUDBE, IZOBRA�EVALNEGA CENTRA, PRODAJNEGA CENTRA DO POVEZOVANJA OKOLI�KIH BIOPROIZVAJALCEV ZELI��, �ITARIC IN ZELENJAVE.

 

Danes predstavlja Dvorec Trebnik Ekološko, turist�no in izobraževalno središï¿½e Dravinjske doline za vsa �ivljenjska obdobja.

S svojo dejavnostjo ne predstavlja le osnovne turisti�ne infrastrukture, ampak celotno bivalno u�no življenjsko okolje, ki poudarja naravno in kulturno identiteto. Sestavljen je iz ve�ih podprojektov ( zelišï¿½ni vrt in tematski vrtovi, ekološko u�ni poligon, dinami�ni center izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja, proizvodnja in prodaja izdelkov naravne kozmetike, zelišï¿½, tekstila, dekorativnega programa, turisti�ni programi, novi razvojni programi ) in je koncipiran tako, da se so�asno razvijajo vsi programi, razvoj le-teh pa si lahko ogledate na naslednjih straneh.

Upamo, da Vam bodo posredovale nekaj duha, energije in entuziazma nas vseh, ki �ivimo in ustvarjamo v tem okolju in ga posku�amo oblikovati predvsem za Vas in Va�o �eljo po vsebinsko bogato pre�ivelih trenutkih.