NAVADNI RMAN
Achillea millefolium


Nekatera druga imena : arman, jermanec, ka�jek, korancelj, krvavnik, �korocelj, zavrelec, zobci, rmen�ek, pure�jak



OPIS

Rman je trajnica, ki je raz�irjena po vsem svetu. Gre za nezahtevno rastlino, ki jo najdemo povsod, ob poteh, travnikih, suhih pa�nikih, poljih. Uspeva od ni�in, pa vse do 1700 m nadmorske vi�ine. Zraste od 10 do 80 cm visoko. Ima �ilave, vlaknaste korenine, s pomo�jo katerih se razmno�uje tudi vegetativno, ter tvori �ope oziroma blazinice. Na pokon�nem steblu so name��eni ozki, globoko narezani listi. Drobna, bela ali redkeje ro�nata socvetja so na vrhu zdru�ena v gosto socvetje. Cvete od junija pa vse do oktobra. Semena so solzaste oblike, plo��ata in sivo rjave barve. Razmno�ujemo ga s sejanjem, lahko pa tudi razdelimo podzemne dele poleti in jeseni.



ZANIMIVOSTI

Botani�no ime je dobil po starogr�kem junaku Ahilu, ki naj bi z rmanom �e v �asu trojanske vojne pozdravil �tevilne svoje voj��ake. Legenda pripoveduje, da naj bi mu skrivnosti te zeli zaupali bogovi iz Olimpa.

* * * *

V preteklosti so stebla veljala za sveta. Druidski sve�eniki so z njimi sku�ali uravnavati vreme. Kitajski mojstri Ji d�inga pa so vrgli 50 enako dolgih stebel in z njimi napovedovali prihodnost.

* * * *

V�asih se je uporabljal, kot nadomestek za hmelj pri izdelavi piva.




UPORABNI DELI

V zdravilne namene nabiramo nadzemne dele rastline v �asu cvetenja. Zeli��e re�emo, saj lahko zaradi trdo�ivosti stebla izruvamo celotno rastlino. Rman lahko uporabljamo sve� ali posu�en.



KULINARIKA

Mlade liste lahko dodajamo juham, spomladanskim solatam in zelenjavnim prikuham. Skupaj z drugimi zeli��i se lahko dodaja v skutine namaze in majoneze. Nadvse je uporaben tudi pri izdelavi likerjev in zeli��nih �ganj-gren�ic. O tem se lahko prepri�ate sami, v kolikor boste poskusili na�a napitka �Optimist� in �Domoto�je�, katera s svojim okusom dopolnjuje rman.



NA VRTU

Krepi odpornost sosednjih rastlin pred boleznimi in poudarja njihov vonj in okus. Njegova prevrelka se uporablja kot naravno gnojilo. Ker sam zelo hitro razpade, je zelo dober pri pospe�evanju razgradnje komposta. Poudariti pa velja tudi njegovo dekorativno vrednost, saj boste z njim polep�ali vrt.



V KOZMETIKI

Zelo uporaben je poparek iz cvetov. Koristimo ga lahko kot krep�ilni obrazni losjon, kot osnovo za obloge pri mastni ko�i, za krepitev lasi��a ali za spro��ujo�o kopel. Izvle�ki rmana se dodajajo tudi raznim kremam za son�enje. Sok sve�ih listov je primeren za manj�e ureznine pri britju, z njim pa lahko omilimo tudi manj�a vnetja na ko�i.



V ZDRAVILSTVU

Rman deluje protivnetno. Ustavlja krvavitve in deluje celilno tako notranje kot zunanje. Gren�ine vzpodbujajo tek, pospe�uje izlo�anje �ol�a in prebavnih sokov v �elodcu. Pove�uje potenje, izlo�anje se�a in zni�uje telesno temperaturo. Vsebuje protialergijske snovi. Uporablja se za �i��enje krvi, zni�evanje krvnega tlaka. Pomaga pri mo�ganski in koronarni trombozi povezani z zvi�anim tlakom. Izbolj�uje prekrvavitev ven in utrjuje vene pri kr�nih �ilah. Deluje kot pomirjevalo in uspavalo, podalj�a u�inke tovrstnim zdravilom, kot tudi zdravilom proti epilepsiji. Dobrodo�el je tudi za �ene, ob izostanku perila in ob bole�inah v spodnjem delu trupa in hrbtenici povezanimi z mese�nim perilom. U�inkovit je pri raznih kr�ih, prebavnih motnjah, �revesnih te�avah in napenjanju.

OPOZORILO: Mo�ne so neza�eljene reakcije pri ljudeh, ki so alergi�ni na nebidovke (Asteraceae). Prav tako lahko dolgotrajna uporaba rmana povzro�i ob�utljivost ko�e na svetlobo.



PRAKTI�NI KOTI�EK

Vinska tinktura
Vzamemo 20 g cvetnih vr�i�kov in jih namakamo pet dni v pol litra belega vina. Po potrebi vzamemo �li�ko po jedi.


Poparek za zunanjo uporabo
40 g zeli poparimo s pol litra vode. Slu�i za izpiranje, grgranje ali za obkladke, ki jih menjavamo vsake �etrt ure.


Poparek kot �aj
2-4 g suhe zeli prelijemo z 2,5 dcl vode in pustimo stati 10 minut. Zau�ijemo do 3 krat na dan.