PREHRANA


Balastne snovi (rastlinske vlaknine)
Dandanes, ko govorimo o prehrani, uporabljamo poleg izraza balastne snovi tudi besedo vlaknine, vendar imamo v obeh primerih v mislih sestavine �ivil rastlinskega izvora, ki jih ne moremo prebaviti.

Pojem balastne snovi, ki zveni nekoliko negativno, so uvedli znanstveniki v 19.stoletju. Z njim so ozna�evali vse neprebavljive snovi, torej tudi pesek, kamenje in dlake. Dandanes, ko govorimo o prehrani, uporabljamo poleg izraza balastne snovi tudi besedo vlaknine, vendar imamo v obeh primerih v mislih sestavine �ivil rastlinskega izvora, ki jih ne moremo prebaviti. Tovrstna �ivila potujejo skozi prebavni trakt brez bistvenih kemi�nih sprememb. V o�jem smislu besede, bi celo lahko rekli, da niso �ivila, vendar brez zadostne koli�ine teh snovi zagotovo zbolimo.

Rastlinske vlaknine imajo v telesu ve� pozitivnih u�inkov:

• ďż˝e jih skrbno in dolgo preďż˝vekujemo, s tem masiramo dlesni, odstranjujemo sladkor z zob, krepimo zobno sklenino in pospeďż˝ujemo izloďż˝anje sline, ta pa seveda podpira prebavo, saj razkuďż˝uje in vsebuje razliďż˝ne encime, ki razkrajajo sladkor.

• Vlaknine so zelo dobrodoďż˝le na meniju, ďż˝e se odloďż˝imo za hujďż˝anje. Veďż˝ajo volumen zauďż˝ite hrane in prepreďż˝ujejo prehitro praznjenje ďż˝elodca, zato ustvarjajo obďż˝utek trajne sitosti.

• Pomembne so pri oskrbovanju naďż˝ega organizma z vitamini.

• Skrbijo za dobro prebavo, zmanjďż˝ujejo izloďż˝anje solne kisline in s tem varujejo ďż˝elodďż˝no sluznico, ďż˝tevilni encimi priďż˝nejo delovati ďż˝ele ob zadostni koliďż˝ini vlaknin, v debelem ďż˝revesu skrbijo za veďż˝jo teďż˝o s ďż˝emer izboljďż˝ajo izloďż˝anje blata.

• Ugodno vplivajo na koliďż˝ino holesterola v krvi.

Tako kot povsod je, je tudi pri u�ivanju vlaknin pretiravanje �kodljivo. Preve� teh snovi prepre�uje sprejemanje nekaterih rudninskih snovi in mikroelementov, zaradi �esar lahko pride do pomanjkanja kalcija, �eleza, fosforja in cinka v telesu. Strokovnjaki svetujejo, da bi na dan zau�ili 30 g vlaknin.

Poglejmo �e katera �ivila so bogata z vlakninami. Seveda zelenjava, posebej naj omenimo fi�ol in �rni koren, potem so tukaj razli�ni polnozrnati izdelki, pri zeli��ih izstopata poprova meta in drobnjak, veliko jih najdemo v semenih in orehih, sadju, predvsem v suhem in v gobah. Slednje imajo tudi absolutnega prvaka, po vsebnosti vlaknin, govorimo o lisi�kah, 100 g tega �ivila vsebuje kar 60 g vlaknin.
 

Prvakinja po
vsebnosti vlaknin