OSEBNOST IN ODNOSI


Pripoved, kar tako
Romeo je bil �dedec� na mestu. Prav ni� se ni obotavljal. Kakor hitro je v soju mese�ine zagledal Julijo ji je brez zadr�kov izpovedal svoja �ustva. Velikokrat v �ivljenju temu ni tako.

Zelo mi je vďż˝eďż˝ zgodba Romeo in Julija. Razen morda konca. Ta je malce preveďż˝ »zateďż˝en« za moje pojme. Nekaj ďż˝asa sem celo zameril Sheakspearu, da je spisal takďż˝en zakljuďż˝ek. Prepriďż˝an sem bil, da bi lahko vso zadevo speljal v bolj prijazne vode in bi ostala zgodba prav tako zanimiva. Eden od zakljuďż˝kov bi lahko bil recimo takďż˝en:

»In tako sta se Romeo in Julija poroďż˝ila. Obred je bil prekrasen, mnoďż˝ica eksotiďż˝nega cvetja iz vseh koncev deďż˝ele, je tvorila ďż˝udovito kuliso zaljubljenemu paru in marsikatera duďż˝a ni mogla zadrďż˝ati solz ganjenosti. Tudi sprti rodbini sta kmalu pozabili na nesporazume in sta si segli v roke. Na koncu sta celo oďż˝eta obeh mladoporoďż˝encev, sicer podkrepljena z nekaj kozarďż˝ki, druďż˝no zapela, v malce zgreďż˝enih, vendar prisrďż˝nih tonih…

A ne bi bil to lepďż˝i konec? Toda pustimo zdaj to. Kar malce me je odneslo. Povedati ďż˝elim nekaj povsem drugega. Namreďż˝ to, da je bil Romeo »dedec« na mestu. Prav niďż˝ se ni obotavljal. Kakor hitro je v soju meseďż˝ine zagledal Julijo, ji je brez zadrďż˝kov izpovedal svoja ďż˝ustva. Velikokrat v ďż˝ivljenju temu ni tako. Poglejmo za primer ďż˝e eno zgodbo, tokrat iz danaďż˝njega ďż˝asa.

Miha se je vstal zgodaj zjutraj. Bil je dan, ki se ga je veselil �e ves teden, saj je vanj vlagal velika upanja. Najprej se je lotil �i��enja avtomobila, zunaj in znotraj. Skupaj s sesalcem se je valjal med sede�i in drgnil made�e, kot da za njim stoji najbolj stroga sanitarna in�pekcija. Po tej odli�no opravljeni nalogi se je zaklenil v kopalnico. Tu�iranje, britje, popravljanje las, zdaj v levo, zdaj v desno, vse dokler ni vsak pramen stal v skladu z njegovo najlep�o podobo, ki jo je �e kar nekajkrat preveril tudi pri pomerjanju novih obla�il. Tako urejen, se je �e, kot se spodobi, odi�avil z deodoransi, parfumi in kolonjskimi vodicami. Nato se je vsedel v svoj ble��e�i jekleni konji�ek in se zapeljal do petdeset kilometrov oddaljenega mesta. Tam je izstopil pred Moj�inim stanovanjem in potrkal. Ko mu je Mojca odprla je kar se da brezbri�no rekel:
»Zdravo. Sluďż˝ajno sem se peljal mimo…«

�menta, a ne bi bilo bolje povedati resnice? Naprimer:

�Draga Mojca ves teden sem komaj �akal na ta trenutek. Tako prijetno sem bil vznemirjen, ko sem se peljal k tebi, da sem si vso pot prepeval. Povedati ti �elim, da si super in mi pomeni� veliko, zato bom vesel, �e te smem povabiti na ve�erjo.�

Tak�na iskrenost ni enostavna, kot morda ka�e prvi pogled. Vendar se spla�a. Prina�a bogate in �lahtne medsebojne odnose na eni strani, na drugi strani pa zgolj tveganje, da bomo kdaj tudi zavrnjeni. Toda to ni tako slabo. Tako bomo vsaj vedeli, kam nima ve� smisla usmerjati svoje energije. S tem se posledi�no bolj odpremo novim prilo�nostim, ki nam jih ponuja �ivljenje. Tako jih imamo kon�no mo�nost videti, prepoznati, saj nismo ve� usmerjeni v neko fikcijo, ki obstaja samo v na�i glavi.

V vsakem od nas je del Mihota, zato se vsi zagotovo zavedamo, kako teďż˝ko je vďż˝asih dejansko premagati strah pred zavrnitvijo. Toda bodimo pogumni, v nas je tudi del Romea. Povejmo kaj ďż˝utimo. Toliko lahko pridobimo in tako malo izgubimo…

 

Ne bojmo se izkazati �ustev.