OKOLJE


Bo�i�na smreka
Eden od simbolov bo�i�a, ki krasi na� doma�i ambient je zagotovo okra�ena smre�ica. Na�im domovom daje prazni�no vzdu�je in razveseljuje s pisanim okrasjem. Tudi otrokom je pri srcu, saj na bo�i�no jutro pokukajo pod smre�ico, da vidijo s �im jih je razveselil bo�i�ek...

Smre�ica v na�ih krajih ni poznana zelo dolgo, zato pa je bilo �e v davni preteklosti raz�irjeno kra�enje z zelenjem. Pri tem je prednja�ilo smre�je, br�ljan, ileks (bo�ji dreve��ek), bela omela in zimzelen. Navedeno zelenje so na�i predniki dajali v »bo�ji kot«, pod strop.

Krasitev dreves kot ga poznamo danes po vsej verjetnosti izhaja iz druidskih �asov, ko so bogove po�astili tako, da so svete hraste okrasili s sve�ami in sade�i. Podobno so kasneje po�eli tudi Rimljani in nordijska ljudstva. Slednji so vrhove dreves okrasili tudi s ptico, selom iz nebes. Ta obi�aj je kasneje povzelo tudi kr��anstvo, vendar je ptico zamenjalo z angelom ali »betlhemsko zvezdo«.

Sicer se je smreka kot simbol sre�e in upanja najprej uveljavila na severu Evrope. Od tam se je pomaknila v Nem�ijo in iz Nem�ije v na�e kraje. Po mestih in trgih so si jo najprej postavljali priseljeni nem�ki trgovci, uradniki in obrtniki. Njihov zgled je po�asi prodiral med slovensko prebivalstvo. Kot zanimivost �e naj povemo, da je po pri�evanju Frana Trosta prvo smreko v slovensko javnost vpeljal Peter Luelsdorf. V svoji gostilni in pivovarni je postavil prvo smre�ico okrog leta 1845.

 

 





Bo�i�na smreka ustvarja
prazni�no vzdu�je

 
 

Dvorec Trebnik, Tehnolo�ko inovacijski zavod Dravinjske doline Grajska 4, 3210 Slovenske Konjice, tel.: 03/ 758 04 80, fax: 03/ 758 04 92