| |
|
OKOLJE
Bo�i�na smreka
Eden od simbolov bo�i�a, ki krasi na� doma�i ambient je zagotovo
okra�ena smre�ica. Na�im domovom daje prazni�no vzdu�je in razveseljuje s
pisanim okrasjem. Tudi otrokom je pri srcu, saj na bo�i�no jutro pokukajo
pod smre�ico, da vidijo s �im jih je razveselil bo�i�ek...
Smre�ica v na�ih krajih ni poznana zelo dolgo, zato pa je bilo �e v davni
preteklosti raz�irjeno kra�enje z zelenjem. Pri tem je prednja�ilo
smre�je, br�ljan, ileks (bo�ji dreve��ek), bela omela in zimzelen.
Navedeno zelenje so na�i predniki dajali v »bo�ji kot«, pod strop.
Krasitev dreves kot ga poznamo danes po vsej verjetnosti izhaja iz
druidskih �asov, ko so bogove po�astili tako, da so svete hraste okrasili
s sve�ami in sade�i. Podobno so kasneje po�eli tudi Rimljani in nordijska
ljudstva. Slednji so vrhove dreves okrasili tudi s ptico, selom iz nebes.
Ta obi�aj je kasneje povzelo tudi kr��anstvo, vendar je ptico zamenjalo z
angelom ali »betlhemsko zvezdo«.
Sicer se je smreka kot simbol sre�e in upanja najprej uveljavila na severu
Evrope. Od tam se je pomaknila v Nem�ijo in iz Nem�ije v na�e kraje. Po
mestih in trgih so si jo najprej postavljali priseljeni nem�ki trgovci,
uradniki in obrtniki. Njihov zgled je po�asi prodiral med slovensko
prebivalstvo. Kot zanimivost �e naj povemo, da je po pri�evanju Frana
Trosta prvo smreko v slovensko javnost vpeljal Peter Luelsdorf. V svoji
gostilni in pivovarni je postavil prvo smre�ico okrog leta 1845.
|
|

Bo�i�na smreka ustvarja
prazni�no vzdu�je
|