KAMILICA
Matricaria recutita
Chamomilla recutita
(Asteraceae)

Ljudska imena: gumilca, maternik, rumenek, vonjavka, gor�ek, mrvca
 

IZVOR
Njena domovina je Sredozemlje ali jugovzhodna Evropa, vendar se je zaradi svoje bogate uporabnosti raz�irila po vsem svetu. Trenutno je najve� pridelujejo v obdonavskih dr�avah, Argentini in Egiptu.

ZANIMIVOSTI
Egip�ani so jo posvetili soncu, zelo so cenili njene zdravilne u�inke, zato so jo �astili veliko bolj kot ostala zeli��a.  

*      *      *      *

V starih anglosa�kih spisih je bila uvr��ena med �devetero svetih zeli��. 

*      *      *      *

Kamilica velja za enega od najbolj raz�irjenih �itnih plevelov. Zelo je trdo�iva, tako da je ta njena lastnost celo navdihnila rek: �Kot greda kamilic; bolj kot jih plevemo, bolj se �irijo.� 

*      *      *      *

William Lawson je davnega leta 1638 izdal vrtnarsko knjigo, ki je bila v tistem �asu zelo priljubljena. Takole spo�tljivo je pisal o kamilici: �Po prostranih sprehajali��ih, ki v Tesaliji vodijo skozi tempeljske gaje; posuti so s peskom in mivko, vzdol� njih pa so postavljene klopi, obdane s kamilicami, ki razveseljujejo duha in prina�ajo telesu zdravje.�

OPIS
Gre za enoletnico, ki zraste do 30 cm. Ima tanko, razvejano steblo. Listi so dvojnopernati z nitastimi konicami. Cveti��e je zelo podobno marjetici, sto��asto in votlo, kar je glavno znamenje kamilice. Cvete od junija do avgusta.
 

GOJENJE
Gre za zelo nezahtevno rastlino, kar se ti�e tal in oson�enosti, zato v tem primeru ni potrebno upo�tevati posebnih pravil pri izbiri rasti��a. Sejemo jo zgodaj spomladi na povr�ino, ker kali na svetlobi. Kasneje lahko seme malo potla�imo v zemljo, da ga ne odnese veter. V tej fazi je potrebno poskrbeti za ustrezno vla�nost tal. Setev lahko opravimo tudi jeseni, tako da rastlina prezimi v obliki rozete. Poleti jo lahko razmno�ujemo tudi s podtaknjenci, za kar vzamemo okoli 8 cm dolge stranske poganjke.

Svetuje se, da jo posadimo zraven nekaterih vrtnin, saj jim pomaga pri bolj�i rasti in zdravju. Tako pomaga k bolj�emu vzniku krompirju, zeleni in poru. V me�anem posevku z zeljem in �ebulo, pa jima izbolj�uje okus.

UPORABNI DELI
Predvsem se uporablja sve�e ali posu�eno socvetje, v dolo�enih primerih ( npr. pri izdelavi eteri�nega olja ) pa se uporablja tudi cela rastlina.

NA�INI UPORABE

V gospodinjstvu
Zaradi prijetnega vonja jih dodajamo razli�nim di�avnim me�anicam v zeli��nih blazinicah ali kot dodatek v potpurije. Iz prevretih cvetov pa se lahko izdela tudi mo�no rumeno rjavo barvilo.

V kozmetiki
Poparek iz cvetov je zelo primeren za nego obraza ter za meh�anje in beljenje ko�e na rokah. Pripravimo lahko tudi o�esne obkladke, ki odpravljajo vnetja in podo�njake. Prav tako je poparek zelo primeren za po�ivljajo�e kopeli.

Prevretek, ki ga pripravljamo 20 minut, uporabljamo za spiranje las, z namenom, da lase posvetlimo.  

V zdravilstvu
Kamilica je zagotovo ena najbolj priljubljenih in uporabljenih zeli�� v slovenskem ljudskem zdravilstvu. Seveda je potrebno povedati, da je stara znanja in izku�nje o zdravilnosti kamilice potrdila tudi dana�nja medicina. Pa poglejmo za kaj vse jo lahko uporabljamo:

• Pomaga pri prebavnih motnjah. Blagodejno deluje ob �elod�nih kr�ih, vnetjih �revesja in �elod�ne sluznice. Bla�i te�ave pri driski, napenjanju in vetrovih.

• Dobrodo�la je ob boleznih ledvic, mehurja in �ol�nika.

• Kamilica tudi pomirja, laj�a te�ave z jezo, razdra�ljivostjo, notranjim nemirom, kot tudi nespe�nostjo in preutrujenostjo.
  Primerna je pri vnetem grlu (grgranje), ranah v ustni votlini in vnetju sinusov.

• Zni�uje telesno temperaturo.

• Pomirja bole�ine, tako si lahko z njo pomagamo pri zobobolu.

• Vdihovanje hlapov kamilice blagodejno deluje na bronhije.

• S hladnimi obkladki kamilice lahko zdravimo hemeroide.

• Zunanje jo lahko uporabljamo tudi za spiranje ran, oteklin, pri opeklinah, bulah, ekcemih in mladostni�kih aknah.

• Pospe�uje tvorbo belih krvnih telesc.

Opozoriti je treba, da vsakodnevno dolgotrajno pitje kamili�nega �aja povzro�a nevrozo.

PRAKTI�NI KOTI�EK

Parna kopel
V posodo damo 3 �li�ke suhih kamili�nih cvetov in prelijemo z litrom in pol vrele vode. Glavo sklonimo nad posodo, pri �emer si jo pokrijemo z dovolj veliko brisa�o. Hlape tako vdihujemo 5 � 10 minut. Pomaga pri vnetjih sinusov, grla in bronhijev.

Tinktura
Cvetje prelijemo s 60 odstotnim alkoholom in pustimo stati 5 dni. Vzamemo �li�ko po jedi.

Poparek za zunanjo uporabo
50 g cvetov prelijemo s pol litra vrele vode. Pustimo stati 10 minut. Uporabljamo za spiranje, kopeli in obkladke, ki naj bodo na ko�i vsaj 15 minut.