| |
|
SLEZ
-
ALTHAEA OFFICINALIS
Nekatera druga imena:
ajbiž, beli popelj, slezen, žlez, oslez, navadni slez, beli slez, sliz,
slizka, zelnik
OPIS
 Iz močne, mesnate korenine požene pokončno, rahlo dlakavo steblo do 2 m
visoko. Listi imajo kratke peclje, so puhasti, z nazobčanim robom, deljeni
na tri ali pet krp. Belo rožnati cvetovi v premeru do 4 cm nas
razveseljujejo od julija do septembra. Plod je pokovec, ki razpade na
ploščata , svetlo rjava semena, velika nekaj milimetrov.
Za gojenje je nezahtevna trajnica. Najbolje uspeva na sončni legi v
vlažnih, zmerno rodovitnih tleh brez kamenja. Razmnožuje se s semenom ali
delitvijo korenin.
ZANIMIVOSTI
V anglosaškem svetu je zelo priljubljena slaščica »marsh mallow«, katere
tradicionalna naravna sestavina je bil ravno slez. Sluz iz njegovih v prah
zdrobljenih korenin, ki se v vodi zgosti, so skupaj s sladkorjem segrevali
tako dolgo, da so dobili sladko, rahlo testo. Dandanes sicer še lahko
kupite sladico s tem imenom, vendar nima več veliko skupnega z nekdanjim
receptom.
* * * *
Slez spada v družino slezenovk, ki šteje kar tisoč vrst. Vse druži
zdravilna mehčalna sluz in rodovno ime Althaea, ki izhaja iz grške besede
»altho«, kar pomeni zdraviti.
* * * *
Slez so uporabljali že v davni preteklosti o čemer pričajo številni stari
viri. Omenja ga biblija, kitajsko ter arabsko zgodovinopisje, o njem
poročajo Pitagora, Platon in Vergil. In kakšne vloge so mu bile pisane v
davnini? Hvalijo ga kot cenjeno hrano v času velikih lakot. V stari Grčiji
so z njim okraševali grobove. Rimljani pa so si ga privoščili v ječmenovi
juhi in kot nadev za odojke.
UPORABNI DELI
Pri slezu koristimo korenine, liste, cvetove in semena. Korenine kopljemo
oktobra ali zgodaj spomladi. Liste obiramo ali sproti, med majem in
julijem ali še bolje takoj po cvetenju, saj imajo takrat največ zdravilne
sluzi.
Rastlino shranjujemo tako, da semena, cvetove in liste posušimo, korenine
nastrgamo in posušimo ali iz njih izdelamo sirup.
NAČINI UPORABE
V KULINARIKI
V solatah lahko uporabljamo cvetove, mlade liste, kot tudi semena, ki jih
potresemo podobno kot zmlete lešnike.
Liste lahko namočimo v kisu in olju, jih skuhamo na sopari ter ponudimo
kot zelenjavo.
Tudi korenine so okusne. Skuhamo jih, da se zmehčajo, nato jih ocvremo.
V KOZMETIKI
V naravni kozmetiki se slez uporablja predvsem za mehčanje nežne in krhke
kože. Deluje kot dobro sredstvo za vlaženje suhih rok in lasišča. Primeren
pa je tudi za obrazne maske, losjone in obkladke za oči (mehča kožo okoli
oči).
V ZDRAVILSTVU
Rastlina je zagotovo najbolj prepoznavna po tem, da pomirja kašelj. Zaradi
visoke vsebnosti sluzi, varuje kožo in sluznice notranjih organov pred
dodatnim draženjem in pospešuje njihovo celjenje. Tako se uporablja
predvsem pri katarjih dihalnih poti, vnetjih ustne in žrelne sluznice,
želodčnega in črevesnega katarja, vnetje sečnega mehurja in sečevoda.
Deluje tudi pri celjenju ran, zato se zunanje koristi pri zdravljenju bul,
turov in ognojkov. Pomaga pri nabreklih krčnih žilah.
Najboljši način uporabe sleza je kot hladni izvleček, pripravlja pa se
tudi kot poparek, sirup in tinktura.
OPOZORILO!
Slez lahko poveča učinek zdravilom za sladkorno bolezen.
PRAKTIČNI KOTIČEK
HLADNI IZVLEČEK
3g zeli namočimo za več ur v hladni vodi. Segreti hladni izvleček pijemo
trikrat na dan.
PRI LUSKAVICI
Korenino skuhamo in s površine snamemo škrob, ki se izloči. Tekočino
uporabimo kot blago milo pri kožnih obolenjih, kot je luskavica.
ZA ZUNANJO UPORABO
25 g zeli na hitro prevremo v pol litra vode. Dobljeni izvleček uporabimo
za grgranje, izpiranje in obkladke obolelih mest.
|
|
|
