| |
|
PETERŠILJ
Petroselinum crispum
OPIS
 Poznamo več imenitnih vrst peteršilja. Vse vsebujejo veliko vitaminov,
rudnin in antiseptičnega klorofila, zaradi česar so tudi blagodejna in ne
le atraktivna zelišča za garniranje številnih jedi. Listi so fino
narezljani, skodrani z nazobčanimi robovi, svetlo zelene barve in svežega
okusa; vsebujejo veliko vitaminov A in B, železovih soli, magnezija,
kalcija in klorofila. Steblo je čvrsto, brazdasto, polkrožno in ima
močnejši okus kot listi. Glavna korenina je tanka, rumeno rjava, iz nje
rastejo kot las tanke koreninice, daje pa najizrazitejši okus po
peteršilju. Ustreza mu zelo sončna ali nekoliko senčna lega ter rodovitna,
vlažna in globoko prekopana prst.
ZANIMIVOSTI
Stari Grki so z venci iz peteršilja, ki so ga visoko cenili, okronali
zmagovalce istmijskih iger, uporabljali pa so ga tudi za krašenje grobnic,
posvečenih Arhemorju, glasniku sveta mrtvih.
Skupaj z rutico so ga sadili na robovih gredic z zelišči; ta navada je
prišla v pregovor, ki je označeval začetek nekega podjetja.
Uporabljali so ga tudi v zdravilstvu. Homer je zapisal, da so z njim
krmili konje, vendar so ga najbrž šele Rimljani prvi uporabili tudi v
kuhinji. Uživali so ga v velikih količinah, iz njegovih vejic pa so
spletali tudi kite za goste na slovesnih pojedinah, ki naj bi jih varovale
pred zastrupitvijo in blažile neprijetne vonjave.
UPORABNI DELI
Uporabna je cela rastlina. Liste trgamo v prvem letu, semena zberemo, ko
dozorijo, korenine izkopljemo drugo leto jeseni.
NAČIN UPORABE
-
sprošča
trebušne krče z vetrovi,
-
zmanjšuje
napetost in krče v mišicah,
-
spodbuja
gibanje črevesja,
-
povečuje
izločanje urina,
-
spodbuja
izločanje mleka,
-
deluje
protirevmatično in protimikrobno,
-
v
zdravilstvu ga priporočajo ob vnetjih sečil, ledvičnih kamnih,
revmatičnih težavah in slabi prebavi s črevesnimi krči in vetrovi;
pomaga tudi pri poporodnem okrevanju in spodbuja nastajanje mleka v
prsih;
-
OPOZORILO!
Nosečnice se morajo izogibati svežim listom in pripravkom iz semen
-
v
KULINARIKI: presne liste dodajamo solatam, z drobno sesekljanimi
potresemo sendviče, jajčne jedi, zelenjavne juhe, ribe in kuhan krompir,
dodajamo jih tudi majonezi in mnogim klasičnim omakam. Kuhan peteršilj
izboljša okus drugih zelišč, vendar ga dodajamo ob koncu kuhanja.
Korenino dajemo v juhe in omake, presno nastrgamo tudi v solate.
PRAKTIČNI KOTIČEK
Zelena omleta z zelišči
Potrebujemo:
6 – 8 jajc
2 oprana in narezana pora
4 sesekljane mlade čebule
110 g oprane in sesekljane špinače
3 žlice (45 ml) sesekljanega peteršilja
3 žlice (45 ml) sesekljanih zelišč
(kot so koriander, šetraj, drobnjak, krebuljica, koper)
1 žlica (15 ml) sesekljanih orehov
sol in črni poper
Priprava:
Pečico segrejemo na 180ºC. V veliki skledi stepemo jajca, dodamo
sesekljano zelenjavo, zelišča in orehe, začinimo po okusu in temeljito
premešamo vse sestavine. Z maslom namažemo velik pekač in zlijemo vanj
pripravljeno maso, pokrijemo in pečemo 30 minut. Odkrijemo pokrov in
pečemo še 15 minut, da se zlato rumeno zapeče. Postrežemo vroče ali
hladno.
|
|
|
