OGNJIČ
Calendula officinalis


OPIS
Je enoletnica z zelenimi, rahlo dlakavimi stebli s stranskimi vejicami. Zraste do 60 cm visoko. Listi so sedeči, podolgovati z valovitim robom, lepljivi in rahlo dlakavi. Cveti od junija do oktobra in ima značilna socvetja, sestavljena iz cevastih in jezičastih cvetov izrazito rumene do oranžne barve. Imajo značilen oster vonj in so lepljivi.

Ognjič ni posebno zahtevna rastlina. Najbolj mu odgovarja sončna lega, fina ilovnata tla, ki prepuščajo vlago, saj ne mara stalno mokrih tal.

Razmnožujemo ga s sejanjem spomladi ( april, maj ). Seme posejemo 2 – 3 cm globoko, v razdalji 25 - 45 cm narazen. Za okrasno ali posamično zasaditev svetujemo vzgojo sadik v topli gredi ali rastlinjaku. Seme v tem primeru posejemo marca, sadike pa presadimo maja.


ZANIMIVOSTI
LATINSKO IME ognjiča izhaja iz nekoč zelo razširjenega prepričanja, da zasveti vsak PRVI DAN V MESECU. Rimljani so namreč prvi dan v mesecu imenovali KALENDE ( Calendae – calendula ).

Ognjič štejejo za NAPOVEDOVALCA VREMENA. Če so njegovi cvetovi po 8. uri zjutraj še zaprti, bo ta dan deževalo.

Eden od SREDNJEVEŠKIH ČAROVNIŠKIH NASVETOV priporoča uporabo ognjiča na naslednji način – vence ognjiča raztresemo pod posteljo, da nas varujejo med spanjem in uresničujejo sanje. Omogočajo tudi preroške sanje, ki so še posebej učinkovite pri odkrivanju tatu, ki Vas je okradel.

UPORABA OGNJIČA IMA DAVNE KORENINE. V starem Egiptu so ga uporabljali npr. za pomlajevanje.

Med AMERIŠKO DRŽAVLJANSKO VOJNO so ga uporabljali kar na bojišču, kjer so zdravili tudi večje odprte rane.


UPORABNI DELI
Uporabljamo sveža ali posušena socvetja (cvetove), ponekod tudi sveže liste. Za zdravilne namene običajno uporabljamo samo posušene obarvane dele cvetov. Socvetja nabiramo sproti od junija do oktobra in tako omogočamo stalno cvetenje.

Svetuje se nabiranje lističev po nekajdnevnem obdobju lepega vremena. Nabirajo se tudi mladi lističi.


NAČINI UPORABE

• ognjič se ponaša s številnimi zdravilnimi sestavinami, zato ima širok spekter delovanja

• Notranja uporaba ognjiča ( čaj )
  - lajša tegobe pri obolenjih želodčnega in črevesnega kanala, pri želodčnih krčih,
  -  pospešuje nastajanje in izločanje žolča, rahlo odvaja vodo,
  - pomaga pri virusnih obolenjih in pri izločanju bakterij,
  - dodajajo ga tudi v mešanice čajev za pomiritev kašlja, lajšanje menstrualnih težav in vodenice.

• Zunanja uporaba ognjiča ( krema, olje, tinktura )
  - je predvsem primerna za blaženje težav, povezanih z vneto ali suho kožo, kot so odrgnine, različne opekline, suhi ekcemi, vnetja bradavic pri doječih materah ( ne škoduje otroku ), celjenje ran,
  - odlično si lahko pomagamo tudi pri glivičnih obolenjih, vnetju ven, čirih ter krčnih žilah.

• v KULINARIKI se cvetni lističi uporabljajo predvsem kot barvilo za riž, juhe, omake, sire, sladice, saj dajejo jedem značilno »žafranasto« barvo, mlade lističe pa uporabljamo, da z njimi potresemo solate, omake, vendar v malih količinah, zaradi rahlo grenkega okusa.

PRAKTIČNI KOTIČEK

Ognjičevo maslo
120 g mehkega masla penasto vmešamo in dodamo 2 žlici jezičastih ognjičevih cvetov. Primešamo ščepec cimeta in dodamo malo limoninega soka po okusu.


Ognjičevo mazilo
Potrebujemo pol litra cvetov, nekaj pa tudi listov in stebelc ter 0,5 kg masla oziroma svinjske masti od prašiča, ki je bil zrejen z naravno hrano.

V kozici razgrejemo mast ali maslo. Na drobno sesekljan ognjič nato nekoliko pocvremo, le toliko, da se od vseh strani dobro namasti. Nato odstavimo, pustimo čez noč, vmes večkrat premešamo. Naslednji dan vse skupaj nekoliko pogrejemo in stresemo na nekaj plasti gaze, oblikujemo culico in stiskamo, dokler še kaj priteče. Nalijemo v manjše posodice in shranimo.