| |
|
KOPRIVA
– Urtica dioica
OPIS
 Velika kopriva ima do 1,8 m visoko pokončno steblo, ki je le redko
razvejeno. V običajnih razmerah zrastejo 60 do 90 cm visoko in posamezna
rastlina zavzame premer do 20 cm. Steblo je posuto z grobimi žgalnimi
laski, ki so značilnost te rastline, le-te pa najdemo tudi na listih, ki
imajo 6 do 17 cm dolge peclje. Ti so ovalne oblike, zoženi v koničast
zaključek, imajo izrazito žagasto nazobčan rob in srčasto oblikovano dno
lista, na spodnjem delu pa so nekoliko svetlejši. Cvetovi so drobni in
enospolni. Na eni rastlini so samo ženski ( viseče mačice ) ali samo moški
cvetovi ( pokončna socvetja ). Cveti od junija do septembra.
So rastline tal, bogatih z dušikom. Pogosto se same zasejejo na opuščenih
obdelovalnih tleh. Razmnoževanje je možno s semenom ali vegetativno.
ZANIMIVOSTI
Kopriva nastopa v številnih ljudskih vražah. Zelo pogosto se je primerjala
in povezovala z ljubezensko strastjo, ki včasih prav tako žge s
poživljajočim ognjem v srcu. Tako se je dodajala ljubezenskim napitkom in
talismanom, namenjenim tistim, ki čutijo gorečo ljubezen.
Po izročilu naj bi Cezarjevi vojaki vzeli koprivo seboj v Britanijo.
Prepričani so bili, da se bodo v tamkajšnjem hladnem podnebju ogreli tako,
da se bodo podrgnili s pekočimi listi.
V alpskih deželah je bil v preteklosti običaj, da so vrgli nekaj vejic
koprive na kuhinjsko ognjišče, kadar so videli, da se bliža nevihta. S tem
so želeli preprečiti, da v hišo udari strela.
Koprivo se nekoč uporabljali, kot naravno barvilo. Še danes pa jo ponekod
gojijo za pridobivanje klorofila in vlaken iz katerih kasneje izdelujejo
vrvi in grobe tkanine.
ZAKAJ KOPRIVA SPEČE?
Po steblu in listih ima številne žgalne laske, ki so votli in hranijo
dražilno mešanico sestavljeno iz mravljične kisline, histamina in
acetilholina. Žgalni laski se končujejo s trdo a krhko konico, ki se že ob
najmanjšem dotiku zlomi in vsebina se razlije po koži, kar povzroči znano
pekočo bolečino.
UPORABNI DELI
Uporablja se vsa rastlina. Mlade rastline nabiramo, ko so velike 10 do 15
centimetrov. Liste nabiramo od maja do avgusta, korenine pa pozno jeseni
ali spomladi pred rastjo. Za liste pokosimo cele rastline in jih posušimo;
liste ločimo od stebel. Rastlina se uporablja v obliki čajev, tinktur in
drugih izvlečkov.
NAČINI UPORABE
-
spada med
najboljša čistila za kri,
-
pomembna je
pri boleznih sečil; vnetjih, zastajanju seča, vnetju ledvic, vodenici,
odpravljanju peska v ledvicah in celo pri preprečevanju nastanka
ledvičnih kamnov,
-
pospešuje
iztrebljanje, izloča nakopičene nezaželene snovi in vzpodbuja presnovo,
-
krepi
odpornost proti prehladu,
-
priporoča
se pri revmatičnih boleznih in protinu,
-
odlično
zaustavlja krvavitve,
-
rahlo
znižuje količino sladkorja v krvi,
-
uporablja
se za utrjevanje las in odpravljanje prhljaja;
-
v
KULINARIKI se uporabljajo mladi poganjki. Najbolj pogost način priprave
je kot špinača ali špinačna juha. Uporablja pa se lahko tudi v različnih
prikuhah in nadevih. Lahko je dodatek k sirnim namazom ali se iz nje
izdela koprivno pivo.
PRAKTIČNI KOTIČEK
KRVAVITVE IZ NOSU
Posušene liste zdrobite v prah. Pri krvavitvah iz nosu se svetuje
vdihavanje in njuhanje.
IZDELAVA PREVRELKE ZA TEKOČE GNOJENJE
Koprive naberemo tik pred cvetenjem, narežemo, damo v sod in prelijemo s
postano vodo. Pokrijemo z mrežastim pokrovom in pustimo na soncu tako
dolgo, da se tekočina preneha peniti in potemni. Enkrat na dan je potrebno
zmes pomešati. Ko je zmes končana, jo pred uporabo precedimo in razredčimo
z vodo v razmerju 1 : 10 ali 1: 20. Prevrelka širi neprijeten vonj, ki ga
lahko omilimo z dodatkom kamene soli.
KOPRIVE KOT ŠPINAČA
Potrebne sestavine:
1 kg mladih kopriv
3 stroki česna
žlička masla
žlička kisle smetane
nariban muškatni orešček
Koprive najprej dobro operemo in blanširamo. Na maslu prepražimo na drobno
narezan česen, ki mu dodamo odcejene na drobno sesekljane koprive. Kuhamo
cca. 5 minut, solimo, dodamo muškatni orešček in smetano.
|
|
|
