Prijava na e-novice
Pišite nam: info@trebnik.com

Slez

Althaea officinalis

Nekatera druga imena: ajbiž, beli popelj, slezen, žlez, oslez, navadni slez, beli slez, sliz, slizka, zelnik

Iz močne, mesnate korenine požene pokončno, rahlo dlakavo steblo do 2 m visoko. Listi imajo kratke peclje, so puhasti, z nazobčanim robom, deljeni na tri ali pet krp. Belo rožnati cvetovi v premeru do 4 cm nas razveseljujejo od julija do septembra. Plod je pokovec, ki razpade na ploščata, svetlo rjava semena, velika nekaj milimetrov.

Za gojenje je nezahtevna trajnica. Najbolje uspeva na sončni legi v vlažnih, zmerno rodovitnih tleh brez kamenja. Razmnožuje se s semenom ali delitvijo korenin.

Zanimivosti

V anglosaškem svetu je zelo priljubljena slaščica »marsh mallow«, katere tradicionalna naravna sestavina je bil ravno slez. Sluz iz njegovih v prah zdrobljenih korenin, ki se v vodi zgosti, so skupaj s sladkorjem segrevali tako dolgo, da so dobili sladko, rahlo testo. Dandanes sicer še lahko kupite sladico s tem imenom, vendar nima več veliko skupnega z nekdanjim receptom.

Slez spada v družino slezenovk, ki šteje kar tisoč vrst. Vse druži zdravilna mehčalna sluz in rodovno ime Althaea, ki izhaja iz grške besede »altho«, kar pomeni zdraviti.

Slez so uporabljali že v davni preteklosti o čemer pričajo številni stari viri. Omenja ga biblija, kitajsko ter arabsko zgodovinopisje, o njem poročajo Pitagora, Platon in Vergil. In kakšne vloge so mu bile pisane v davnini? Hvalijo ga kot cenjeno hrano v času velikih lakot. V stari Grčiji so z njim okraševali grobove. Rimljani pa so si ga privoščili v ječmenovi juhi in kot nadev za odojke.

Uporabni deli

Pri slezu koristimo korenine, liste, cvetove in semena. Korenine kopljemo oktobra ali zgodaj spomladi. Liste obiramo ali sproti, med majem in julijem ali še bolje takoj po cvetenju, saj imajo takrat največ zdravilne sluzi. Rastlino shranjujemo tako, da semena, cvetove in liste posušimo, korenine nastrgamo in posušimo ali iz njih izdelamo sirup.

Kulinarika

V solatah lahko uporabljamo cvetove, mlade liste, kot tudi semena, ki jih potresemo podobno kot zmlete lešnike.Liste lahko namočimo v kisu in olju, jih skuhamo na sopari ter ponudimo kot zelenjavo.Tudi korenine so okusne. Skuhamo jih, da se zmehčajo, nato jih ocvremo.

Kozmetika

V naravni kozmetiki se slez uporablja predvsem za mehčanje nežne in krhke kože. Deluje kot dobro sredstvo za vlaženje suhih rok in lasišča. Primeren pa je tudi za obrazne maske, losjone in obkladke za oči (mehča kožo okoli oči).

Zdravilstvo

Rastlina je zagotovo najbolj prepoznavna po tem, da pomirja kašelj. Zaradi visoke vsebnosti sluzi, varuje kožo in sluznice notranjih organov pred dodatnim draženjem in pospešuje njihovo celjenje. Tako se uporablja predvsem pri katarjih dihalnih poti, vnetjih ustne in žrelne sluznice, želodčnega in črevesnega katarja, vnetje sečnega mehurja in sečevoda. Deluje tudi pri celjenju ran, zato se zunanje koristi pri zdravljenju bul, turov in ognojkov. Pomaga pri nabreklih krčnih žilah.Najboljši način uporabe sleza je kot hladni izvleček, pripravlja pa se tudi kot poparek, sirup in tinktura.

OPOZORILO!

Slez lahko poveča učinek zdravilom za sladkorno bolezen.

Hladni izvleček

3g zeli namočimo za več ur v hladni vodi. Segreti hladni izvleček pijemo trikrat na dan.

Pri luskavici

Korenino skuhamo in s površine snamemo škrob, ki se izloči. Tekočino uporabimo kot blago milo pri kožnih obolenjih, kot je luskavica.

Za zunanjo uporabo

25 g zeli na hitro prevremo v pol litra vode. Dobljeni izvleček uporabimo za grgranje, izpiranje in obkladke obolelih mest.