Prijava na e-novice
Pišite nam: info@trebnik.com

Navadni bršljan

Hedera helix

Je trajna olesenela zimzelena ovijalka, ki doseže dolžino tudi do 50 m in spada v družino bršljanovk (Aralicaceae). Z oprijemalnimi koreninicami se oprijema tal in vzpenja po drevesih, zidovih, skalah, pročeljih. Listi so enostavni, usnjati, živozeleni, ki so spodaj tro- do pete- rokrpi in srčasti, zgornji pa so jajčasti ali suličasti in celorobi. Cvetovi so majhni rumenkasto zeleni in se združujejo v kobulasta socvetja. Rastlina cveti od septembra do oktobra. Plod dozori naslednjo pomlad in je temno modra strupena jagoda. Raste po senčnih in vlažnih gozdovih, starih drevesih in kot okrasna rastlina po vrtovih. Ima številne vrtne oblike. VSA RASTLINA PA JE STRUPENA.

Zanimivo

Bršljan so uporabljali že v najstarejših časih in ga povezovali z raznimi običaji in verovanji. Stari Grki so verjeli, da bršljan preprečuje zastrupitve.

Uporabni deli

Liste nabiramo pred cvetenjem in jih sušimo v senci na prepihu razprostrte v tankem sloju. Zelišče hranimo na temnem, suhem, in zračnem prostoru. Listi so grenkega in neprijetnega okusa. Plodove le redko uporabljamo za zdravljenje.

Način uporabe

V sodobni fitoterapiji se redko uporablja, pač pa se danes predvsem uporablja v ljudski medicini za zdravljenje kožnih bolezni, belega toka, revmatizma, protina, pospešuje izločanje žolča.

Svež bršljanov sok se uporablja za odstranjevanje bradavic.

PRI UPORABI ZELIŠČA MORAMO BITI SKRAJNO PREVIDNI, KAJTI ZNANE SO TUDI SMRTNE ZASTRUPITVE Z NJO.