Prijava na e-novice
Pišite nam: info@trebnik.com

Kopriva

Urtica dioica

Velika kopriva ima do 1,8 m visoko pokončno steblo, ki je le redko razvejeno. V običajnih razmerah zrastejo 60 do 90 cm visoko in posamezna rastlina zavzame premer do 20 cm. Steblo je posuto z grobimi žgalnimi laski, ki so značilnost te rastline, le-te pa najdemo tudi na listih, ki imajo 6 do 17 cm dolge peclje. Ti so ovalne oblike, zoženi v koničast zaključek, imajo izrazito žagasto nazobčan rob in srčasto oblikovano dno lista, na spodnjem delu pa so nekoliko svetlejši. Cvetovi so drobni in enospolni. Na eni rastlini so samo ženski (viseče mačice) ali samo moški cvetovi (pokončna socvetja). Cveti od junija do septembra.

So rastline tal, bogatih z dušikom. Pogosto se same zasejejo na opuščenih obdelovalnih tleh. Razmnoževanje je možno s semenom ali vegetativno.

Zanimivosti

Kopriva nastopa v številnih ljudskih vražah. Zelo pogosto se je primerjala in povezovala z ljubezensko strastjo, ki včasih prav tako žge s poživljajočim ognjem v srcu. Tako se je dodajala ljubezenskim napitkom in talismanom, namenjenim tistim, ki čutijo gorečo ljubezen.

Po izročilu naj bi Cezarjevi vojaki vzeli koprivo seboj v Britanijo. Prepričani so bili, da se bodo v tamkajšnjem hladnem podnebju ogreli tako, da se bodo podrgnili s pekočimi listi.

V alpskih deželah je bil v preteklosti običaj, da so vrgli nekaj vejic koprive na kuhinjsko ognjišče, kadar so videli, da se bliža nevihta. S tem so želeli preprečiti, da v hišo udari strela.Koprivo se nekoč uporabljali, kot naravno barvilo. Še danes pa jo ponekod gojijo za pridobivanje klorofila in vlaken iz katerih kasneje izdelujejo vrvi in grobe tkanine.

Zakaj kopriva speče?

Po steblu in listih ima številne žgalne laske, ki so votli in hranijo dražilno mešanico sestavljeno iz mravljične kisline, histamina in acetilholina. Žgalni laski se končujejo s trdo a krhko konico, ki se že ob najmanjšem dotiku zlomi in vsebina se razlije po koži, kar povzroči znano pekočo bolečino.

Uporabni deli

Uporablja se vsa rastlina. Mlade rastline nabiramo, ko so velike 10 do 15 centimetrov. Liste nabiramo od maja do avgusta, korenine pa pozno jeseni ali spomladi pred rastjo. Za liste pokosimo cele rastline in jih posušimo; liste ločimo od stebel.

Rastlina se uporablja v obliki čajev, tinktur in drugih izvlečkov.

Načini uporabe

- Spada med najboljša čistila za kri,

- pomembna je pri boleznih sečil, vnetjih, zastajanju seča, vnetju ledvic, vodenici, odpravljanju peska v ledvicah in celo pri preprečevanju nastanka ledvičnih kamnov,

- pospešuje iztrebljanje, izloča nakopičene nezaželene snovi in vzpodbuja presnovo,

- krepi odpornost proti prehladu,

- priporoča se pri revmatičnih boleznih in protinu,

- odlično zaustavlja krvavitve,

- rahlo znižuje količino sladkorja v krvi,

- uporablja se za utrjevanje las in odpravljanje prhljaja.

Kulinarika

Uporabljajo se mladi poganjki. Najbolj pogost način priprave je kot špinača ali špinačna juha. Uporablja pa se lahko tudi v različnih prikuhah in nadevih. Lahko je dodatek k sirnim namazom ali se iz nje izdela koprivno pivo.

Krvavitve iz nosu

Posušene liste zdrobite v prah. Pri krvavitvah iz nosu se svetuje vdihavanje in njuhanje.

Izdelava prevrelke za tekoče gnojenje

Koprive naberemo tik pred cvetenjem, narežemo, damo v sod in prelijemo s postano vodo. Pokrijemo z mrežastim pokrovom in pustimo na soncu tako dolgo, da se tekočina preneha peniti in potemni. Enkrat na dan je potrebno zmes pomešati. Ko je zmes končana, jo pred uporabo precedimo in razredčimo z vodo v razmerju 1 : 10 ali 1: 20. Prevrelka širi neprijeten vonj, ki ga lahko omilimo z dodatkom kamene soli.

Koprive kot špinača

Potrebne sestavine:

- 1 kg mladih kopriv

- 3 stroki česnažlička maslažlička kisle smetane

- nariban muškatni orešček

Koprive najprej dobro operemo in blanširamo. Na maslu prepražimo na drobno narezan česen, ki mu dodamo odcejene na drobno sesekljane koprive. Kuhamo cca. 5 minut, solimo, dodamo muškatni orešček in smetano.