Prijava na e-novice
Pišite nam: info@trebnik.com

Hmelj

Humulus lupulus

Hmelj je trajnica in popenjavka, ki ob katerikoli opori zraste tudi 7 do 9m visoko in hitro preraste druge rastline. Na steblu so oprijemalni kaveljčki, s katerimi se okoli opore vedno ovije v smeri urinega kazalca. Iz kolenc glavnega stebla rastejo stranski poganjki. Listi imajo srčasto dno, so dlanasto deljeni, imajo izrazite mrežaste žile in trde dlačice na spodnji listni ploskvi. Cvetovi moškega spola in socvetja ženskega spola so na ločenih rastlinah. Moški cvetovi so rumeno zeleni, razporejeni na vrhu stranskih poganjkov v obliki metličastega socvetja, ženski cvetovi so močni, poenostavljeni in ležijo pod krovnimi listi in prilisti, na katerih so lupulinske žleze, ki vsebujejo eterično olje in druge učinkovine. Skupaj sestavljajo socvetje ali hmeljev storžek.

Pri gojenem hmelju pridelujejo le ženske rastline, saj je v neoplojenih dozorelih storžkih veliko več lupulinskih žlez. Najbolje uspeva v rahlih, dobro odcednih in dobro založenih tleh. Posadimo ga na sončno ali polsenčno rastišče z oporo.

Zanimivosti

Hmelj so kot vrtno rastlino in zelenjavo poznali že stari Rimljani, njega mlade poganjke so prodajali tudi na tržnicah. Arabski zdravniki so ga uporabljali kot pomembno zdravilno rastlino. V Evropi so ga začeli za varjenje piva uporabljati v 8. stoletju, v 12. stoletju so zaradi različnih ponaredkov, v Nemčiji izdali zakon, po katerem mora biti pivo narejeno iz 4 sestavin: hmelja, sladu, kvasa in vode, za razliko pa so v Angliji v 15. in 16. stoletju prepovedali njega uporabo, kajti bili so mnenja, da je lahko nevaren in so za varjenje piva uporabljali druga grenka zelišča.

Zelo znana je uporaba hmelja v dišavnih blazinah za lažje spanje. Hmeljeva stebla so včasih uporabljali za izdelovanje košar in drugih pletarskih izdelkov. Iz stebel so pridobivali tudi vlakna za tkanine in celulozo za papir.

Uporabni deli

Pri hmelju so uporabni deli le storžki, saj drugi deli ne vsebujejo pomembnih količin učinkovin. Nabiramo zrele, neoplojene storžke, saj je v takih več lupulinskih žlez. Hmelj lahko sušimo pri temperaturi do 60°C, pri tem se odluščijo rumene lupulinske žleze, to je lupulin ali hmeljna moka, ta prah pa je uporaben v zdravilstvu.

Načini uporabe

- Deluje pomirjevalno in uspavalno,

- zmanjšuje napetost in krče v mišicah,

- povečuje izločanje urina,

- greni (spodbuja tek),

- v zdravilstvu ga priporočajo za miren spanec in lajšanje prebavnih motenj živčnega izvora, med katere sodi tudi sindrom razdraženega črevesja,

- služi tudi kot afrodiziak za moške.

Kulinarika

Uporabljajo se poganjki, ki se jih odstrani zgodaj spomladi. Podobni so majhnim belušem, a imajo nekoliko bolj močan okus, odlični so kuhani, praženi in pečeni z bešamelom. Glavnino hmelja pa se na svetu uporabi za varjenje piva. Daje mu značilno aromo, grenčine smole dajejo grenak okus, preprečujejo razvoj bakterij in s tem pivo konzervirajo, obenem pa hmelj obarja tudi beljakovine in bistri pivo.

OPOZORILO!

Čezmerno uživanje koncentriranih hmeljnih pripravkov lahko povzroči zastrupitev, ki se kaže kot bruhanje, splošna slabost in nezavest. Stik s hmeljevo rastlino lahko povzroči kontaktni dermatitis pri alergičnih ljudeh.

Hmeljevi poganjki z bešamelom

Potrebujemo:

- 0,5kg hmeljevih poganjkovza bešamel,

- 5dag masla,

- čajno žličko svežega nasekljanega peteršilja,

- žlico moke in

- 2,5dl sladke smetane ali mleka.

Poganjke skuhamo v slani in rahlo okisani vodi, pri tem pa moramo biti pozorni, da ostanejo čvrsti. Odcedimo jih, jih preložimo v ognjevarno posodo in prelijemo z bešamelom, ki ga pripravimo tako, da vse sestavine popražimo, zalijemo s smetano ali mlekom in s penovko mešamo tako dolgo, da se zmes zgosti in postane gladka. Malo ohlajeni dodamo dve jedilni žlici parmezana ali drugega naribanega trdega sira, jo prelijemo po poganjkih in pečemo v pečici pri 200 °C približno 30 min.