Prijava na e-novice
Pišite nam: info@trebnik.com

Bljuščec

Bryonia dionica (cucurbitaceae)

Je strupena rastlina.

Sinonimi: Angleški mandrake, divje vino, divji hmelj

Nahajališče

Srednja in južna Evropa, južni del Anglije. Raste v gozdovih, na pobočjih in ob plotovih. Cveti od maja do konca poletja.

Botanika

Rastlina je podobna vinski trti. Tanka stebla se vzpenjajo s pomočjo dolgih vitic iz listnih pecljev, ki se razširjajo med drevesi in grmičevjem, pogosto do dolžine nekaj metrov. Ko sadeži dozorijo, zelenje odmre. Listi so pecljati, rahlo koničasti in na dotik hrapavi. Delijo se na pet delov, od katerih je srednji najdaljši. Cvetovi, ki poženejo iz zalistja, so rahlo zelenkaste barve in združeni v šope (3 do 4 skupaj). Na istem cvetu nikoli ne najdemo prašnike in pestič (dionica – označuje dvojno bivanje).

Uporabni deli in nabiranje

Koristna je korenina, ki jo nabiramo jeseni. Uporabimo jo svežo ali posušeno. Korenina je rumene ali rumenkasto bele barve, obdana s štrlečimi kolobarji, ki obkrožajo njeno polovico in ji dajejo krožno naguban videz. Podobna je korenju ali pastinaku in včasih razcepljena v dva dela. Notranjost je bela, sočna in mesnata. Neprijetno diši in ima grenak, trpek okus. Neprijeten vonj s sušenjem izgine. Sok, ki se izloča ob njenem prerezu je zaradi vsebnosti škroba mlečen. Jagode imajo emetični (bljuvalni) učinek in so strupene. Mlade poganjke lahko spomladi uživamo kot zelenjavo.

Zdravilne snovi in učinkovine

Alkaloidi (briocinin), saponin, tanin, glikozidi (brionin in brionidin). Zaradi izrazitih protivnetnih, protibolečinskih in laksativnih učinkov se najpogosteje uporablja za zdravljenje bolezni dihal, revmatičnih bolezni in kot odvajalo.

OPOZORILO!

Korenina je v večjih odmerkih strupena. Večji odmerki lahko povzročijo hemeroide, grižo, vnetje jeter in pri ženskah menstruacijo, še večji, pa znižanje telesne temperature, komo in smrt. Jagode so zelo strupene. Štirideset jagod ubije odraslega človeka, le petnajst jagod pa otroka. Med nosečnostjo ni priporočljivo njegovo uživanje zaradi možnosti splava.

Indikacije

Korenina bljuščca spodbuja: delovanje jeter, krepi imunski sistem, delovanje limfnega sistema, ledvic in spolnih organov.

Korenina bljuščca pomirja: kardiovaskularni sistem, delovanje centralnega živčnega sistema, mišičje, dihala, ščitnico, je odličen analgetik.

Zdravilnost

Pomaga pri sledečih boleznih: boleznih dihal in poprsnice (lajšanje bolečin, glavobola, zbijanje vročine, blodnje, deluje protivnetno in pomirja vse vrste kašlja, ter ustavlja krvave pljunke), zdravljenju akutnega revmatizma – togih in zatečenih sklepih (v obliki mazil ali vročih obkladkov nenadomestljiv za išias, lumbago in paralizo), krčih (bolezenski ali nenadni), bolečinah v želodcu (težje prebavljiva hrana), trebušnem tifusu (ozdravi brez drugih zdravil, seveda v majhnih dozah), koleri, malariji, vnetju slepiča, oslovskem kašlju, epilepsiji,vodenici, gobavosti, ledvičnih kamnih, okvari srca - zaradi revmatizma in protina, revmatičnem vnetju šarenice, bolezni očesnega zrkla, utrujenosti, izčrpanosti, apatičnosti in depresiji, peritonitisu, akutnem mastitisu, orhitisu/epidimitisu, poporodni sepsi, izostanku menstruacije, inhibira rast rakavih tumorjev, odpravljanju sončnih peg in opeklin, razkuževanju ran, razjedah.

Priprava in doziranje

Pri doziranju moramo biti zelo previdni. Priporočeno je uživanje po žličkah skozi ves čas zdravljenja.

Poparek: 1 žličko zmlete korenine prelijemo s pol litra vrele vode. Vsako uro ali dve vzamemo žličko pripravljene raztopine.

Tinktura: Svežo korenino in 50% alkohol mešamo v razmerju 1:2, suho korenino in 50% alkohol mešamo v razmerju 1:5. Pustimo stati. V kozarcu vode zmešamo 2-10 kapljic pripravljene tinkture in uživamo vsako uro ali dve po eno čajno žličko.

Raziskave in zanimivosti

Protein rdečejagodnega bljuščca (brydiofin) koncentracije 0,4 mg ubije miš v 18 minutah (Munoz 1992). Ugotovili so, da ekstrakti bljuščca povečujejo fizično zmogljivost športnikov. Cucurbitacin R diglukozid črnojagodnega bljuščca, preprečuje spremembe v telesu, ki nastanejo zaradi stresa (menjavo eikosanoidov v krvi) in zmerno stimulira adrenalin tako, da se organizem navadi na stres.

Od znanstvenih raziskav, pa še k vražam. Verovali so, da vsak, ki ga izkoplje, s tem uniči lastno srečo. Zato so ga ljudje ogradili, če so ga našli v svojem vrtu. V srednjem veku je veljal za vražjo zel in so ga prodajali v obliki najrazličnejših zvarkov.